Pregled aktualnega dogajanja na borznih trgih doma in tujini

Razviti trgi: Pomirjeni vlagatelji, rastoči trgi

Letošnje gibanje delniških trgov in razpoloženje velikega dela udeležencev je po seriji pozitivnih makroekonomskih objav iz ameriškega trga dela in nepremičninskega sektorja izredno optimistično. Svetovnim borzam je namreč od sredine decembra uspel najdaljši niz rasti od lanskega januarja, saj so trgi naraščali bolj ali manj premočrtno, niti en dnevni padec pa ni bil večji od 1%. Donosi indeksov na razvitih trgih tako v letošnjem letu (do 20.2.2012) preračunano v evrih znašajo: S&P 500 (+8,2%), Dow Jones (+6,0%), Nasdaq (+13,3%), evropski Euro Stoxx 50 (+9,5%), nemški DAX (+16,1%), japonski Nikkei (+12,2%) in MSCI EAFE indeks razvitih trgov (+9,8%).

Evropski centralni banki in novemu šefu Draghiju je treba priznati, da je z dolgoročnim programom refinanciranja (LTRO) v začetku decembra pogumno povlekel pravo potezo in pomiril vznemirjene evropske in svetovne investitorje.

Januarska rast trgov ali tako imenovani januarski barometer je presenetljivo dober zgodovinski kazalnik tega, kar lahko pričakujemo od delniških trgov v posameznem koledarskem letu. Statistično lahko namreč od leta 1950 v 87 % primerov na trgih pričakujemo uspešno leto s povprečnimi okoli 14 % donosi. Nasprotno pa je, brez izjem, vsak negativen januar od leta 1950 spremljal medvedji trg z ničelnimi letnimi donosi ali celo do 10-% korekcijo tečajev.

Damjan Kovačič,
upravljavec naložb

Emerging Markets: Odboj Indije in Indonezije

Delniški trgi držav v razvoju, kamor sodijo BRIC države in t.i. mejni trgi (angl. Frontier Markets) so leto začeli z močno rastjo. Restriktivna monetarna politika, ki so jo preteklo leto izvajale največje države z namenom znižanja inflacije, je pričela kazati pozitivne znake. Hkrati so se ponovno obudila pričakovanja investitorjev o ekspanzivni monetarni politiki, ki so spodbudila rast delniških tečajev. Deloma je k optimizmu in rasti delnic pripomoglo tudi reševanje evropske dolžniške krize, saj je EU eden izmed najpomembnejših izvoznih trgov teh držav. Izmed BRIC držav lahko izpostavimo Indijo, ki po rasti trenutno prednjači, in delež katere smo v preteklih tednih povečevali tudi v skladih, ki nalagajo sredstva na to področje. V preteklem letu so izgubljale tako indijske delnice kot valuta, kar je zelo obremenilo indijsko gospodarstvo, ki je odvisno od uvoza energentov. Zaradi težav v lastnem gospodarstvu so se indijske oblasti odločile postopno odpirati indijski trg tujim investitorjem. Slednje je vsekakor pripomoglo tudi k vrnitvi optimizma na borzo, saj so tečaji delnic od začetka leta zrasli za okrog 25 % (v evrih).

Na mejnih trgih (angl. frontier markets) lahko izpostavimo predvsem Indonezijo, ki je v letu 2011 beležila najvišjo rast bruto domačega proizvoda po Azijski krizi v višini 6,5 %. Rekordno rast so spodbudile tuje investicije in domača poraba ter dvakratno znižanje ključne obrestne mere. Bonitetni agenciji Moody's in Fitch sta Indonezijo po 14 letih ponovno uvrstile v investicijski razred obveznic 'investment grade'. To je signal mednarodnim vlagatelje, ki bo državo naredil investicijsko še bolj privlačno in hkrati pozitivno vplival na javno-finančno stanje. Delež Indonezije na skladu Infond Frontier trenutno znaša dobrih 7 %, in ga nameravamo v prihodnje povečati.

mag. Jure Dubravica,
direktor sektorja upravljanja naložb

Slovenija: Pozitivne izjeme

Na slovenskem kapitalskem trgu se trgovanje v letošnjem letu ni pričelo po željah vlagateljev. Kljub temu, da so se vsi svetovni trgi gibali v pozitivnem vzdušju,je indeks SBITOP izgubljal vrednost. Trenutno se giba v območju 570 indeksnih točk, kar je  najnižje v zadnjih štirih letih.

Za takšno stanje je po eni strani poskrbela država sama ,saj so nam zaradi slabše  makroekonomske slike bonitetne hiše  nižale bonitetno oceno, po drugi strani pa tudi podjetja ne poslujejo najbolje. Tako slovenski vrednostni papirji  ne pritegnejo vlagateljev, ki bi z večjo aktivnostjo dvignili prepotrebno likvidnost na trgu.

Ene redkih pozitivnih izjem je bila delnica podjetja Telekom Slovenije d.d., katere cena je v letošnjem letu narasla za slabih 12 % na 70 evrov, cena najbolj likvidne slovenske delnice KRKA d.d. ostaja nespremenjena na 51 evrih, medtem ko je med večjimi letošnjimi poraženkami delnica podjetja Mercator d.d.  Cena delnice je padla zaradi opustitve prevzemne ponudbe hrvaškega podjetja Agrokor d.d., s tem pa tudi upanje največjega lastnika Pivovarne Laško d.d., da bi prišli do prepotrebnih likvidnih sredstev

Uroš Selič,
upravljavec naložb

Trgi obveznic: Pogled je znova usmerjen v Grčijo

Bonitetna agencija S&P je v mesecu januarju 2011 znižala bonitetne ocene 9 od 17 držav EMU, pri čemer je bilo najbolj odmevno znižanje ocene Francije z dotedanjih AAA na AA+. Poleg Francije je trojni A izgubila tudi Avstrija, tako da v Evropi z najvišjimi ocenami ostajajo le Nemčija, Luksemburg, Finska in Nizozemska. Znižala se je tudi bonitetna ocena Slovenije, ki ji po novem pripada ocena A+, torej za stopnjo nižja kot do sedaj.

Trgi se na omenjeno znižanje bonitetnih ocen niso pretirano odzvali, saj je bilo pričakovano. Prav nasprotno, zahtevane donosnosti državnih dolžniških vrednostnih papirjev so se pričele zniževati, saj je ECB z operacijo dolgoročnega refinanciranja (LTRO) za obdobje treh let uspela evropskemu bančnemu sistemu zagotoviti praktično neomejena likvidnostna sredstva, ki so jih evropske banke uporabile za trgovanje z obveznicami lastnih držav brez vsakršnega tveganja.

V prihodnjih tednih bo največ pozornosti ponovno namenjeno Grčiji in potrditvi drugega paketa finančne pomoči tej državi. Grčija je že sprejela del zahtevanih varčevalnih ukrepov, dejanska izpolnitev zahtev pa bi vsaj na kratek rok pomirila investitorje na kapitalskih trgih.

mag. Rene Redžič
upravljavec naložb  

zapri

Zahtevno leto bodo krojile politične odločitve

Leto 2011 je zaznamovalo negativno investicijsko okolje. Začelo se je z revolucijami v arabskem svetu, kar je dvignilo ceno nafte, ki je februarja 2011 v dobrih dveh tednih zrasla za 25 %. Nadaljevalo se je s potresom na Japonskem in kasnejšo jedrsko katastrofo v Fukušimi, ki je povzročila, da so nekatere evropske države spremenile energetsko politiko. Nemčija je tako sprejela odločitev, da bo do leta 2022 ustavila obratovanje vseh atomskih reaktorjev za proizvodnjo električne energije. 

V preteklem letu je v celoti pokazala zobe evropska dolžniška kriza, ko je v maju tudi Portugalska (po Grčiji in Irski) prijavila zahtevo za finančno pomoč Mednarodnemu denarnemu skladu in Evropski uniji. Temu je sledila vrsta sestankov in srečanj evropskih voditeljev na temo reševanja evra, ki v večini primerov niso obrodili sadov oz. sprejete odločitve niso bile ustrezno implementirane. Na zadnjem srečanju v decembru so se voditelji dogovorili, da bodo sprejeli korake za okrepitev  fiskalne unije, ki jo bodo opredelili v meddržavni pogodbi. Sprejeli so pravilo uravnoteženega proračuna, ki ga bodo države zapisale v ustave. Poudarili so vlogo Evropske komisije pri sprejemanju nacionalnih proračunov. Hitreje se bo vzpostavil stalni sklad za reševanje finančnih težav držav članic evra. Privatni sektor bo utrpel najmanj 50 odstotno izgubo pri naložbah v grške državne obveznice.

Izkušnje iz preteklosti so pokazale, da je bila sprejeta že vrsta odločitev, ki se kasneje niso realizirale. Problem kredibilnosti evropske politike je velik in zaupanje bo potrebno ponovno vzpostaviti oz. si ga pridobiti. 

Leto 2012 bo zahtevno, in sicer v prvem polletju pričakujemo na delniških trgih nadaljevanje negotovosti. Z vidika naložbenih priložnosti se je smiselno držati reka »ne nositi vseh jajc v eni košari«. Portfelji naj bodo razpršeni in s poudarkom na sektorjih, ki imajo potencial rasti prihodkov, kot so zdravstvo, tehnologija in industrijski sektor. Kar se tiče regij sta investicijsko najbolj zanimivi regija ZDA in države v razvoju. Evropski finančni sektor bo do polovice 2012 pod pritiskom dokapitalizacij. Številne banke bodo mrzlično iskale sveže vire, da zadostijo zahtevam po višji kapitalski ustreznosti. Previdnost v tem sektorju tako ni odveč.  

V kolikor bo evropska politika sprejete korake zadnjega srečanja dejansko implementirala, bo zaupanje na kapitalskih trgih višje in s tem bo lahko druga polovica leta gospodarsko bolj optimistična. Pravi pokazatelj bodo spread-i desetletnih donosnosti obveznic evropskih držav. Manjši spread-i bodo pomenili, da se zaupanje vrača (in obratno) kar je pogoj za trajnejše stabiliziranje kapitalskih trgov. V tem primeru bi bilo smiselno povečati izpostavljenost do cikličnih sektorjev.

Skratka, leto 2012 bo zahtevno in krojile ga bodo politične odločitve, kar pušča malo možnosti za verodostojna predvidevanja gibanj kapitalskih trgov.
Uroš Vek,
upravljavec naložb

zapri

Evropska politika je bila v mesecu novembru znova v središču pozornosti vlagateljev.

Evropska centralna banka (ECB) je prvič po maju 2009 sprejela odločitev o znižanju ključne obrestne mere za 0,25 % na 1,25 %. Ugibanja o morebitnem znižanju so bila na trgu sicer prisotna že dalj časa, vendar je bila odločitev precejšnje presenečenje. 

Novi predsednik ECB, Italijan Mario Draghi, je na svoji prvi novinarski konferenci pojasnil razloge za omenjeno odločitev in med drugim dejal, da pri ECB pričakujejo ohlajanje evropskega gospodarstva. Podatki, ki so bili objavljeni za tretji kvartal 2011, to tudi potrjujejo. ECB namerava v decembru popraviti napoved o rasti BDP za evro območje, poudarili pa so, da bodo še naprej izvajali program odkupov državnih vrednostnih papirjev, pri čemer so bili v zadnjem času aktualni predvsem italijanski in španski vrednostni papirji. 

Vlagatelji po dolžniški krizi v Grčiji vse bolj pozorno spremljajo tudi Italijo in Španijo. Stroški 10-letnega zadolževanja v Italiji so z 7,02% dosegli nov rekord. Podobno so stroški financiranja porasli tudi v Španiji, kjer je novembra 2011 povprečen donos na 10-letno državno obveznico znašal 6,98% medtem ko je le mesec poprej znašal 5,43%.  Trgi so zelo nervozni, saj so v preteklosti ravni zahtevanih donosov enakih obveznic blizu 7% Grčijo, Irsko in Portugalsko kmalu zatem »prisilili« k finančni pomoči in prekinitvi financiranja na odprtih trgih. 

Povečali so se tudi razponi med donosom na 10-letno nemško obveznico kot mero netvegane naložbe ter primerljivi obveznicami evropskih držav, ki ne sodijo med tako imenovane periferne države. Tako se je denimo razpon med primerljivo nemško in francosko obveznico prvič po vzpostavitvi evro območja povečal nad 2%. Na udaru so bile še zlasti slovenske obveznice, kjer se je zahtevana donosnost zaradi velike negotovosti na trgu samo v drugem tednu novembra povečala za 1,43% ter presegla mejo 7%. 

Pred nami je torej obdobje povečane negotovosti na obvezniških trgih. Ponovno oživljajo ideje o izdaji skupne evroobveznice, vendar bo pred morebitno realizacijo le-te v prvi vrsti potreben strožji nadzor nad proračunskimi politikami držav evroobmočja.  Na drugi strani številna evropska podjetja izkazujejo dobre poslovne rezultate, zato je smotrno v naložbeni portfelj vsakega vlagatelja vključiti podjetniške obveznice oziroma obvezniški sklad, ki sredstva nalaga pretežno v podjetniške obveznice. 


  mag. Rene Redžič
upravljavec naložb

zapri

Kljub temu številna podjetja izkazujejo dobre poslovne rezultate.

V sredo, 9. novembra, so po zvišanju italijanskega dolga in problemih v Grčiji ob oblikovanju nove vlade vrednost izgubili tako evropski kot ameriški borzni indeksi.  Ameriški indeks Dow Jones je padel za več kot 400 točk, oziroma - 3,5 %, S&P 500 -3,6 % in Nasdaq -3,7 % na 2.624 točk. Italijanski indeks je padel za 3,8 %, nemški DAX in Francoski CAC40 pa sta oba izgubila po 2,2 % vrednosti.

Donos referenčne italijanske državne obveznice se je povzpel nad 7 odstotkov in s tem dosegel rekorden razkorak v primerjavi z vrednostjo nemških obveznic. To je znova dokaz, da so vlagatelji izgubili zaupanje v sposobnost države za poplačilo svojih dolgov. Medtem ko so se v težavah znašle tudi druge države, kot so Španija, Portugalska, Irska, je Italija s svojim 2,6 $ bilijonskim dolgom preprosto prezadolžena, da bi ji lahko pomagale ostale članice EU.

Italijanski premier je v torek pozno popoldan obljubil, da se bo umaknil iz »prestola« takoj, ko bo sprejet nov proračun s stabilizacijskim zakonom. Vendar obstaja zaskrbljenost, da bo prehod na novo vlado izredno težak, hkrati pa trgi vidijo Berlusconija kot veliko oviro na poti do novih reform, ki jih Italija krvavo potrebuje.

V Grčiji se delitev moči zaostruje med dvema glavnima političnima strankama, kar še krepi dvome o tem, ali bo država lahko prejela naslednji delež posojila, da se izogne bankrotu. Trgi se bojijo, da bi kaotično stanje v Grčiji ali Italiji lahko privedlo do velikih izgub evropskih bank, kar bi posledično lahko povzročilo globalno zamrznitev posojil, ki bi lahko privedla do podobne kreditne krize, kot v letu 2008 po padcu Lehman Brothers.

Kljub vsemu številna podjetja, ki so gonilo vsakega dobrega gospodarstva, izkazujejo dobre poslovne rezultate in s tem vlivajo optimizem v izboljšanje situacije na trgih. Zaradi izredne ranljivosti na politično dogajanje se tudi posamezne delnice posledično velikokrat obračajo v negativno smer, četudi neupravičeno.

Situacija v Grčiji in Italiji bo vsekakor imela vpliv tudi na vrednost EUR v primerjavi s tujimi valutami. Kratkoročno lahko, poleg povečanja deleža obvezniških naložb in naložb v defenzivne panoge, velika nihanja na borzi omilite tudi z nekoliko višjo izpostavljenostjo ameriški valuti.


Sara Mravlje
Analitik naložb

zapri

Slab začetek prvega tedna oktobra se je končal v zelenem

Novica, da Grčiji v letošnjem letu ne bo uspelo zmanjšati proračunskega primanjkljaja na načrtovanih 7,6 % BDP (približno 18,7 mrd EUR), je v začetku prvega tedna oktobra zamajala borzne trge ter ponovno razširila zaskrbljenost glede morebitnega grškega bankrota. MDS je izračunal, da za rešitev Grčije potrebujemo še dodatnih 200 mrd EUR. Dobre novice pa so do konca tedna ozelenela borzne tečajnice.

Glede problema Grčije Sarkozy in Merklova nista enotna. Merklova se je zavzela za dokapitalizacijo bank, še vedno pa močno nasprotuje evroobveznicam in vsakršnemu  odpisovanju dolga Grčiji. Sarkozyu takšen predlog ni najbolj po godu, saj bi precej škode utrpele prav francoske banke, zato se bolj nagiba k uporabi vseh možnih sredstev, da do bankrota Grčije sploh ne bi prišlo. Je pa novica o podpori bančnemu sektorju blagodejno vplivala na delnice družb finančnega sektorja. 

Prav zaradi počasnega okrevanja evropskega gospodarstva in navsezadnje ameriškega gospodarstva je Goldman Sachs zmanjšal globalno napoved gospodarske rasti za letošnje in prihodnje leto ter napovedal recesijo Nemčiji in Franciji. Oceni se je pridružil tudi Morgan Stanley, dodal je le, da recesija najverjetneje ne bo tako huda, kot je bila leta 2008.

Svet se je poslovil od velikega vizionarja, Steva Jobsa, ki je umrl 5. oktobra. Družba Apple ne bo nikoli več enaka, najverjetneje pa tudi delnica družbe zaradi tega ne bo več imela tolikšne premije kot v preteklosti.

Poslavlja se tudi prvi mož ECBja Trichet. Nasledniku zapušča velik izziv, braniti Evropo pred kolapsom. Na zadnjem sestanku  so ohranili osrednjo obrestno mero in pripravili dodatnih 40 mrd  EUR za odkupe obveznic. Na naslednjem sestanku morda že lahko pričakujemo znižanje obrestne mere, še posebej, če se bo dolžniška kriza zaostrovala.

Iz ZDA prihajajo spodbudne novice.  V septembru so ustvarili 103.000 novih delavnih mest in s tem zadržali stopnjo brezposelnosti na 9,1 %.  Številka je močno presenetila trg, saj so analitiki pričakovali le 55.000 novih delavnih mest. Razmere na trgu dela se torej ne poslabšujejo, hitrejša rast zaposlovanja daje slutiti, da ameriški podjetniki vseeno menijo, da recesija ni najbolj verjetna, in to kljub temu, da je stopnja brezposelnosti še vedno boleče visoka. Da bi znižali stopnjo brezposelnosti za 1 % na letni ravni potrebuje ZDA mesečno 200.000 novih delavnih mest.

Optimistični postajajo tudi strategi z Wall Streeta. V Bloombergovo raziskavo jih je bilo zajetih dvanajst in po njihovem mnenju nas čaka največji skok indeksa S&P v zadnjih 13 letih. Indeks naj bi do konca leta porasel za 15 % in leto zaključil pri 1.300 točkah. V prid napovedi govori dejstvo, da je omenjeni indeks samo v tretjem kvartalu izgubil 14 %, od vrha v aprilu pa je nižji za 20 %. Razmerje cena/dobiček na delnico indeksa je okrog 12, na nivoju leta 2009, kar je precej pod dolgoletnim povprečjem za ta indeks. 


mag. Barbara Gačnik
namestnica direktorja sektorja upravljanja naložb

zapri