• Vzajemni sklad je premoženje, ki ga sestavljajo naložbe v vrednostne papirje (delnice, obveznice in druge finančne instrumente).
• Vzajemni sklad se oblikuje in upravlja izključno v korist vlagateljev.
• Investicija v vzajemni sklad je oblika naložbe ali varčevanje.
• Vzajemne sklade upravlja družba za upravljanje, ki ima za upravljanje dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev in je ustanovljena izključno v ta namen.
• Naložbena politika sklada določa, kakšni vrednostni papirji in v kakšnih razponih deležev lahko sestavljajo portfelj sklada.
• Vlagatelj s pristopom k pravilom upravljanja vzajemnega sklada soglaša, da je seznanjen z naložbeno politiko sklada, provizijami sklada in vsemi ostalimi za vlagatelja pomembnimi lastnostmi sklada.
• Vlagatelji vlagajo sredstva v vzajemni sklad tako, da kupujejo enote premoženja sklada.
• Vrednost enote premoženja vzajemnega sklada dnevno niha. Vsak delovni dan se glede na vrednost vrednostnih papirjev v portfelju sklada izračuna čista vrednost sklada (ČVS). ČVS se deli s številom izdanih enot premoženja in to je vrednost enote premoženja (VEP).
• Vlagatelji lahko kadarkoli pisno zahtevajo izplačilo dela ali vseh svojih sredstev v skladu. 

Nivo tveganosti vzajemnega sklada je nižji kot naložba v posamezen vrednostni papir, kljub podobnostim v upravljanju tudi nižji od naložbe v investicijsko družbo, saj vrednost enote premoženja sklada ni odvisna od ponudbe in povpraševanja po tem vzajemnem skladu na trgu. Skladi imajo navedeno oceno tveganja na lestvici od 1 do 10, pri čemer so skladi z oceno od 1 do 3 nizkotvegani skladi, 4 do 6 srednjetvegani skladi in 7 do 10 visokotvegani skladi. 

Krovni sklad je vzajemni sklad, sestavljen iz več podskladov. Vsak podsklad ima svojo naložbeno politiko in premoženje. Vlagatelj se lahko odloča za enega, več ali vse podsklade.

Krovni sklad je vzajemni sklad, sestavljen iz več podskladov. Vsak podsklad ima svojo naložbeno politiko in ločeno premoženje. Krovni sklad omogoča vlagateljem davčno ugodnost v primeru prenosa sredstev med podskladi. Dejansko je obdavčena razlika med vplačanimi in izplačanimi sredstvi. Zavezanec namreč ob prenosu med podskladi istega krovnega sklada ni takoj obdavčen, tudi če ustvari kapitalski dobiček, ampak uveljavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti do dokončnega izplačila iz podsklada na svoj osebni bančni račun. Prav tako so prehodi med podskladi praviloma stroškovno ugodni ali brez ponovnega plačila vstopnih stroškov.

Poslovanje investicijskih skladov (krovnih skladov, vzajemnih skladov, podskladov in investicijskih družb) zelo podrobno regulira zakonodaja in nadzoruje vrsta nadzornih organov: Agencija za trg vrednostnih papirjev (poslej ATVP), skrbniška banka, zunanja revizijska hiša, notranji revizorji in sistem notranjih kontrol.

Tveganje sodi k naložbam. Večji kot je kratkoročni učinek borznih gibanj na donosnost vrednostnega papirja, višje je tveganje.

Lestvica naložb po tveganju in pričakovani dolgoročni donosnosti (od nizkega do visokega): 

• finančni instrumenti z zagotovljenim donosom
• instrumenti denarnega trga
• obvezniški skladi
• obveznice
• mešani skladi
• delniški skladi
• delnice
• izvedeni finančni instrumenti

Zakaj investirati? Zato, ker imamo želje. Vozniški izpit in avto, prvo stanovanje, hiša za mlado družino, študij v tujini za otroke, prijetno življenje po upokojitvi. Prihranki omogočajo materialno svobodo – s prihranki si lahko privoščite, da iščete novo službo več mesecev, dokler ne najdete tiste, v kateri boste res zadovoljni.

• Zastavite si cilj. Lahko je v obliki zneska, lahko je v obliki donosa. Za primer: želite ustvariti 8% povprečen letni donos v naslednjih desetih letih. Lahko je čisto materialen – čez 15 let želite imeti večino sredstev za majhno stanovanje za svojega otroka. Tako boste vedeli, kdaj boste cilj dosegli, in lahko boste zadovoljni z doseženim.
• Ocenite svojo nagnjenost k tveganju – na vsakem vpisnem mestu vam lahko svetovalci pomagajo pri odkrivanju vaše nagnjenosti k tveganju. Tveganje in donos namreč hodita z roko v roki. Visoko tvegane naložbe lahko res prinašajo privlačen donos, vendar lahko ob negativnih gibanjih na trgu ustvarjajo tudi višje izgube.
• Pripravite investicijski načrt. Ne nosite vseh jajc v eni košari, razpršite svoje naložbe. Del naložb naj ostane v banki, del jih namenite v nižje tvegane naložbe, del v srednje in del v visoko tvegane naložbe. Koliko v katere? To je odvisno od vašega naložbenega cilja in vaše nagnjenosti k tveganju.
• Začnite varčevati!
• Kupujte takrat, ko je poceni. Če to znate v trgovini, ni razloga, da tega ne bi znali tudi pri naložbah, vezanih na borze. Ko tečaji padajo, je nedvomno ceneje, kot je bilo pred padcem. Takrat se kupuje. Ko tečaji že nekaj časa rastejo, je čas za razmišljanje o prodaji.
• Razlikujte med navidezno in realno izgubo. Ko borze uberejo pot korekcije ali medvedji trend, so vse naložbe, vezane na delnice, v rdečih številkah. Vendar je ta izguba le na papirju. Resnično izgubo si pridelate šele takrat, ko dejansko prodate naložbo v času, ko vam kaže izgubo. Če zmorete počakati, da se trgi okrepijo, ste dobro preživeli še en negativni nihaj na borzi.
• Zmeraj temeljito razmislite ob ponudbah, da boste v letu dni podvojili ali potrojili svoj vloženi denar. Ni nemogoče, a tudi če gre za resen posel, je zagotovo visoko tvegan.

• Za vlagatelje, ki jih mikajo višji donosi, ki jih omogočajo vrednostni papirji, pa sami ne želijo nositi bremena izbire, analize, spremljanja poslovanja …
• Za naložbe, kjer lahko vlagatelj počaka z izplačilom, če stanje na borznih trgih ne omogoča donosov.
• Zelo so primerni, kadar načrtujete porabo sredstev na način: ne prej kot čez 3/5/10 let - primer: varčevanje za šolanje otrok, nakup stanovanja, avtomobila, veliko potovanje, dopolnilo k pokojnini …

• Ker lahko tudi z nizkimi zneski (minimalno 10 evrov) vstopite na svetovne borzne trge.
• Zaradi svobode izbire – sami izberete sklad z naložbeno politiko, ki vam ustreza.
• Zaradi razpršenosti naložb – v vsakem vzajemnem skladu je več deset vrednostnih papirjev, delnic, obveznic in drugih finančnih instrumentov.
• Zaradi profesionalnega upravljanja – naši upravljavci so licencirani borzni posredniki in analitiki, ki vedo, kje najti podatke o vrednostnih papirjih in kako jih analizirati.
• Zaradi varnosti – razpršitev in profesionalno upravljanje zagotavljata raven varnosti, ki jo z izbiranjem posameznih naložb na borzi težko dosežete.
• Zaradi prihranka časa – zbiranje in obdelovanje podatkov o izdajateljih delnic je zamudno; v vzajemnih skladih to namesto vas počnejo upravljavci.
• Zaradi likvidnosti - ker je denar na vašem računu najpozneje v petih dneh od dne, ko vložite zahtevek za prodajo enot premoženja sklada.

Znani borzni izrek pravi: »Nikdar ne nosi vseh jajc v eni košari.« Osebne naložbe je zato zmeraj smiselno razpršiti med naložbe različnih tveganosti in tudi tako, da pokrivajo različne trge oziroma panoge. S tem morda res ne dosežemo najbolj donosnega portfelja, ampak najbolj uravnotežen portfelj, ki bo tudi v časih, ko borze ne omogočajo donosov, zadrževal najhujše padce vrednosti premoženja.

Pri oblikovanju osebnih naložb velja upoštevati tveganost, donosnost in likvidnost naložbe. Praviloma se struktura ponazarja s piramido, v kateri predstavljajo temelje naložbe z zagotovljenim donosom, nadgradnjo pa vse bolj tvegane naložbe, od katerih pa se pričakuje tudi višji donos.

Naložbena piramida pa ne pomeni, da mora imeti vsak vlagatelj vsak trenutek največ premoženja v naložbah z zagotovljeno donosnostjo. Oblikovanje osebnih naložb lahko prej primerjamo z ustvarjanjem pice. Najprej izberemo osnovo – testo.  V mislih imamo sklade z globalno naložbeno politiko. To testo potem obložimo – malo enega, malo drugega in tretjega, odvisno od nagnjenosti  k tveganju in predvidenem času naložbe.

V časih velikih borznih nihanj se premoženje umika v nižje tvegane naložbe, v času optimizma si tudi zelo zmerni vlagatelji lahko privoščijo nekaj bolj tveganih naložb. Prav tako bosta drugače oblikovala portfelj vlagatelj, ki je začel s prvo službo, in tisti, ki je pred upokojitvijo.

Infondovi vzajemni skladi svoje prihodke in dobičke reinvestirajo in jih v obdobju imetništva ne izplačujejo, zato bodo vlagatelji ustvarili dohodek od vzajemnih skladov z unovčenjem investicijskega kupona vzajemnega sklada, torej ob prodaji. 

Za fizične osebe in samostojne podjetnike

Po Zakonu o dohodnini, ki se uporablja od 1. 1. 2007, so dohodki iz vzajemnih skladov obdavčeni kot kapitalski dobiček - torej razlika med nakupno in prodajno vrednostjo. Obdavčitev kapitalskega dobička je odvisna od tega, koliko časa je minilo od dneva pridobitve prodanih investicijskih kuponov:

• do 5 let - 25 % davka,
• nad 5 do 10 let - 15 %,
• nad 10 do 15 let - 10 %,
• nad 15 do 20 let - 5 % davka na kapitalski dobiček.

Po 20. letu od dneva nakupa ustvarjen kapitalskih donos ni več obdavčen. Pri krovnem skladu, kjer vlagatelj pri prenosih sredstev med podskladi uveljavlja zamik obdavčitve, se kot dan pridobitve šteje prvi nakup (izvirno vplačilo), kot datum odtujitve pa unovčitev investicijskih kuponov.

• Za vlagatelje, ki so vplačali v sklad pred 1. 1. 2003, se šteje kot nakupna cena vrednost VEP s 1. 1. 2006, kot datum nakupa pa datum dejanskega nakupa, od katerega začne teči 20-letni rok obdavčitve.
• Za vlagatelje, ki so pristopili k skladu po 1. 1. 2003, se kot datum nakupa šteje dejanski dan nakupa in se v osnovo všteva dejanska vrednost nakupa.
• Nakupna vrednost se lahko zviša za 1 % normiranih stroškov, prodajna vrednost pa zniža za enak odstotek.

Za pravne osebe

Razlika med nakupno vrednostjo enot premoženja in prodajno vrednostjo se v primeru pozitivnega rezultata vpiše med prihodke, ob negativnem pa med odhodke. Obdavčitev je v okviru davka od dohodka pravnih oseb.

Aktivno upravljanje sklada
Je strategija investiranja, ki zajema nenehno spremljanje vrednostnih papirjev ter nakupe in prodajo le-teh z namenom izkoriščanja tržnih priložnosti.

Bikovski trend
Izraz za gibanje borznih trgov v času rasti delnic na borzah.

Blue-chip
Mednarodni izraz za delnice prvovrstnih izdajateljev oziroma družb.

Borzni indeks
Indeks je košarica delnic, ki predstavlja določen borzni trg ali del trga.

Benchmark (primerjalni indeks)
V primeru investicijskega sklada je benchmark osnova (borzni indeks ali kombinacija borznih indeksov), s katero se meri uspešnost naložbene strategije.

Celotni stroški investicijskega sklada (TER - Total Expense Ratio)
Pove, kolikšen odstotek posrednih stroškov je bilo na račun sklada v 12-mesečnem obdobju. Vsebuje upravljavske stroške, skrbniško provizijo, stroške revidiranja, stroške borznih marž zaradi nakupov in prodaj vrednostnih papirjev za račun sklada in druge stroške. Stroški, ki jih zajema TER, so opredeljeni v Prospektu z vključenimi pravili upravljanja.

Čista vrednost sklada (ČVS)
Vrednost vseh sredstev sklada, zmanjšana za vrednost vseh obveznosti.

Delniški skladi
So investicijski skladi, ki vsaj 75 % sredstev sklada nalagajo v delnice. Delniški skladi so lahko zelo različni: globalni, ki nimajo geografskih niti panožnih omejitev, regionalno omejeni (na primer na področje Evrope, Amerike, držav BRIC), panožno omejeni (na primer v zdravstveni sektor, energetiko). Vsem je skupno, da imajo večino vseh sredstev sklada naloženo v delnice.

DiverzifikacijaRazpršitev premoženja v več različnih vrednostnih papirjev z namenom zniževanja tveganja portfelja.

Dokumentacija sklada
Prospekt, pravila upravljanja (velikokrat kot enoten dokument Prospekt z vključenimi pravili upravljanja), izvleček prospekta, letno poročilo, polletno poročilo in mesečna poročila.

Dolžniški vrednostni papirji
so obveznice in drugi serijski vrednostni papirji, ki dajejo imetniku pravico do izplačila glavnice in morebitnih obresti oziroma drugih donosov.

Družba za upravljanje
Družba za upravljanje sme, če je pridobila dovoljenje ATVP za upravljanje, opravljati izključno storitve upravljanja investicijskih skladov, in če upravlja premoženje vsaj enega vzajemnega sklada, tudi storitve upravljanja finančnega premoženja dobro poučenih vlagateljev.

Enota premoženja vzajemnega sklada
Premoženje vzajemnega sklada je razdeljeno na enake enote.

Indeksni investicijski sklad
je investicijski sklad, katerega cilj naložbene politike je natančno posnemanje sestave primerjalnega indeksa.

Instrument denarnega trga
je finančni instrument, s katerim se običajno trguje na denarnem trgu, je likviden in ima vrednost, ki se da kadarkoli natančno določiti.

Izstopni stroški
Stroški, ki jih vlagatelj poravna ob izplačilu iz sklada.

Krovni sklad
je vzajemni sklad, sestavljen iz dveh ali več podskladov, ki so oblikovani kot ločeno premoženje.

Lastniški vrednostni papir
je vrednostni papir, iz katerega izhaja pravica do lastniškega deleža v osnovnem kapitalu družbe izdajateljice. Lastniški vrednostni papirji so delnice in drugi serijski vrednostni papirji, iz katerih izhajajo enake pravice in obveznosti.

Likvidacija sklada
Prenehanje poslovanja vzajemnega sklada se imenuje likvidacija. Sproži se lahko, če sklad ne dosega predpisane minimalne čiste vrednosti premoženja v upravljanju ali na predlog upravljavca. Vsi vlagatelji so ob likvidaciji poplačani.

Medvedji trend
Izraz za gibanje borznih trgov v času padanja delnic na borzah.

Mešani/uravnoteženi investicijski sklad
Sklad, ki sredstva nalaga v delnice in obveznice.

Naložbena politika
Opredeljuje, v kakšne tipe naložb in v kolikšnih deležih se sme nalagati sredstva sklada. Lahko je zelo široka (skladi fleksibilnih naložb) ali zelo omejujoča (na primer sklad evropskih obveznic).

Naložbeni cilj sklada
Doseganje dolgoročnih donosov ali doseganje najvišjih mogočih donosov ali mešanica obojega. Doseganje cilja se preverja s primerjavo z drugimi istovrstnimi naložbami ali primerjalnimi borznimi indeksi - benchmarkom.

Nihajnost/volatilnost
Najbolj uporabljana mera nihajnosti je standardni odklon, ki pove, koliko je nihala vrednost papirja okoli dolgoročne povprečne vrednosti v določenem obdobju. Izraža se v odstotkih. V mesečnih poročilih skladov je izražena kot standardni odklon tedenske donosnosti naložbe v investicijske kupone podsklada v zadnjih 12 mesecih poslovanja sklada.

Obvezniški sklad
Sklad, ki sredstva vlagateljev investira pretežno v dolžniške vrednostne papirje. Kljub fiksnemu donosu obveznic v obdobju od izdaje do zapadlosti je gibanje vrednosti enote premoženja obvezniških skladov izpostavljeno tržnemu tveganju gibanja dnevnih tržnih cen obveznic na borzah.

Odprti sklad
Pri odprtem investicijskem skladu se z vsakim nakupom ali prodajo poveča oziroma zmanjša število izdanih enot sklada. Pri odprtem skladu ponudba enot in povpraševanje po njih ne vplivata na vrednost enote premoženja.

Organizirani trg vrednostnih papirjev (borza)
je trg vrednostnih papirjev, ki je posredno ali neposredno dostopen javnosti, na njem trgovanje poteka redno, urejajo in nadzorujejo ga pristojni organi.

Panožni sklad
Investicijski sklad, ki investira v naložbe posameznega ali več sektorjev gospodarstva.

Pasivno upravljanje sklada
Pri tem načinu upravljavci po vsebini in deležih portfelja sledijo izbranemu benchmarku (glej indeksni sklad).

Portfelj
Portfelj vlagatelja označuje skupek vseh naložb posameznega vlagatelja, portfelj sklada pa pomeni vse naložbe posameznega sklada.

Prehod med podskladi krovnega sklada
Je prenos naložbe iz enega v drugi podsklad istega krovnega sklada. Večinoma je stroškovno ugoden ali brez stroškov. Pri prehodu med podskladi se obdavčitev prenese do dejanskega izplačila sredstev na račun vlagatelja.

Razpršitev/diverzifikacija
Razpršitev premoženja v več različnih vrednostnih papirjev z namenom zniževanja tveganja portfelja.

Regijski sklad
Investicijski sklad, ki izbira naložbe iz posamezne države ali regije.

Sklad denarnega trga
je investicijski sklad, ki ima večino sredstev naloženih v instrumente denarnega trga.

Sklad skladov
je investicijski sklad, ki sredstva vlaga pretežno v enote premoženja in delnice drugih investicijskih skladov.

Skrbniška banka
mora na podlagi pogodbe o opravljanju skrbniških storitev za račun investicijskih skladov voditi poseben denarni račun sklada, iz katerega se opravljajo denarne transakcije sklada, račun nematerializiranih vrednostnih papirjev sklada in izvajati hrambo materialnih vrednostnih papirjev, zagotavljati pravočasno poravnavanje vseh obveznosti iz poslov, zakonito in pravočasno izračunavanje čiste vrednosti sredstev investicijskega sklada, dnevne vrednosti enote premoženja, upravljavske in skrbniške provizije, pravočasno in pravilno izračunavanje celotnih stroškov investicijskega sklada (TER) ter druge, v zakonu in drugih aktih predpisane naloge.

Skrbniška provizija
Skrbnik je za opravljanje skrbniških storitev upravičen do provizije, ki je izražena v odstotku od čiste vrednosti premoženja investicijskega sklada.

Sredstva sklada
so celotno premoženje posameznega sklada. Sestavljajo ga vrednostni papirji, depoziti, gotovina na računu. Sredstva sklada so izključno v lasti vlagateljev, družba za upravljanje premoženje zgolj upravlja.

Tržni vrednostni papirji
so vrednostni papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu.

Tveganje

• Tržno tveganje je možnost nenadnega in dalj časa trajajočega padca borznih tečajev. Sistemsko tveganje izhaja iz splošnih tržnih in gospodarskih razmer. Nesistematično ali specifično tveganje izhaja iz dejanj izdajatelja vrednostnega papirja. Slednjega je mogoče odpraviti z diverzifikacijo portfelja.
• Kreditno tveganje je tveganje, da dolžnik oziroma izdajatelj vrednostnega papirja svojih obveznosti do podsklada ne poravna pravočasno in/ali v celoti.
• Likvidnostno tveganje je tveganje, da podsklad zaradi omejene likvidnosti naložb na posameznem trgu vrednostnih papirjev s temi naložbami ne more trgovati oziroma lahko trguje z njimi le po občutno slabših pogojih (zlasti cenovnih) kot tistih, po katerih so te naložbe ovrednotene. Likvidnostno tveganje podsklada je odvisno tudi od relativnega obsega podanih zahtev za izplačilo oziroma vplačil v podsklad.
• Valutno tveganje je tveganje, ki je posledica tega, da so sredstva sklada lahko naložena tudi v naložbe, katerih vrednost oziroma prihodki, ki iz njih izvirajo, so določeni v drugi valuti, kot je valuta, v kateri se izračunava vrednosti enote premoženja sklada. V primeru depreciacije ali devalvacije teh valut lahko nastaneta nihanje in negativen vpliv na donosnost naložbe sklada.
• Obrestno tveganje je tveganje, da dosežena donosnost naložb v dolžniške vrednostne papirje ali depozite zaradi spremembe ravni obrestnih mer ne doseže pričakovane donosnosti teh naložb.

Upravljavska provizija
Družba za upravljanje je za opravljanje upravljavskih storitev upravičena do provizije, izražene v odstotku od čiste vrednosti premoženja investicijskega sklada. Upravljavska provizija je že zajeta v vrednosti enote premoženja (VEP).

Vrednost enote premoženja (VEP) vzajemnega sklada
je enaka čisti vrednosti sredstev vzajemnega sklada, deljeni s številom enot premoženja vzajemnega sklada v obtoku.

Vrednostni papirji
So delnice, obveznice in drugi vrednostni papirji istega izdajatelja, ki so izdani istočasno in iz katerih izhajajo enake pravice in obveznosti (serijski vrednostni papirji).

Vstopni stroški
Stroški, ki jih vlagatelj poravna ob vsakem vplačilu v sklad.

Vzajemni sklad
je investicijski sklad, oblikovan kot ločeno premoženje vlagateljev. Premoženje sklada je razdeljeno na enote, katerih vrednost je na zahtevo imetnika izplačljiva iz tega premoženja. Vzajemni sklad upravlja družba za upravljanje in ni pravna oseba.