• Vzajemni sklad je premoženje, ki ga sestavljajo naložbe v vrednostne papirje (delnice, obveznice in druge finančne instrumente).
• Vzajemni sklad se oblikuje in upravlja izključno v korist vlagateljev.
• Investicija v vzajemni sklad je oblika naložbe ali varčevanje.
• Vzajemne sklade upravlja družba za upravljanje, ki ima za upravljanje dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev in je ustanovljena izključno v ta namen.
• Naložbena politika sklada določa, kakšni vrednostni papirji in v kakšnih razponih deležev lahko sestavljajo portfelj sklada.
• Vlagatelj s pristopom k pravilom upravljanja vzajemnega sklada soglaša, da je seznanjen z naložbeno politiko sklada, provizijami sklada in vsemi ostalimi za vlagatelja pomembnimi lastnostmi sklada.
• Vlagatelji vlagajo sredstva v vzajemni sklad tako, da kupujejo enote premoženja sklada.
• Vrednost enote premoženja vzajemnega sklada dnevno niha. Vsak delovni dan se glede na vrednost vrednostnih papirjev v portfelju sklada izračuna čista vrednost sklada (ČVS). ČVS se deli s številom izdanih enot premoženja in to je vrednost enote premoženja (VEP).
• Vlagatelji lahko kadarkoli pisno zahtevajo izplačilo dela ali vseh svojih sredstev v skladu.

Nivo tveganosti vzajemnega sklada je nižji kot naložba v posamezen vrednostni papir, kljub podobnostim v upravljanju tudi nižji od naložbe v investicijsko družbo, saj vrednost enote premoženja sklada ni odvisna od ponudbe in povpraševanja po tem vzajemnem skladu na trgu. Skladi imajo navedeno oceno tveganja na lestvici od 1 do 10, pri čemer so skladi z oceno od 1 do 3 nizkotvegani skladi, 4 do 6 srednjetvegani skladi in 7 do 10 visokotvegani skladi.

Krovni sklad je vzajemni sklad, sestavljen iz več podskladov. Vsak podsklad ima svojo naložbeno politiko in premoženje. Vlagatelj se lahko odloča za enega, več ali vse podsklade.