Prvi finančni trg je deloval že v starem Rimu, kjer so v 2. stoletju pred našim štetjem v bližini templja Kastor trgovali s t.i. particulae, manjšimi deleži v podjetjih, ustvarjenimi za izvedbo velikih javnih del, kot so gradnja templjev. Po antiki je ideja borznega trga zamrla, saj je pehanje za dobičkom in močjo veljalo za enega od grehov.
Prvi vrednostni papirji, s katerimi se je trgovalo po starem Rimu, so bile državne obveznice italijanskih mest. V Benetkah se je trgovalo na Rialtu, kjer so v 14. stoletju prvič tudi regulirali trgovanje ter prepovedali sprožanje lažnih govoric o vrednostnih papirjih in zlorabo notranjih informacij. Sicer pa se je trgovalo s finančnimi instrumenti tudi na velikih sejmih - v 15. stoletju se je v Leibzigu trgovalo z deleži nemških rudnikov, blizu Pariza z mestnimi obveznicami in s t.i. loterijskimi lističi.
Konec 16. in v začetku 17. stoletja je Antwerpen na Nizozemskem prevzel primat finančne prestolnice Evrope. Tam je nastala prva stalna borza. Trgovci so se srečevali v Hotel des bourses. Ime borza se je za prostore trgovanja s finančnimi instrumenti prijelo v 17. stoletju.
Prve delniške družbe so nastajale kot skupni podjemi predvsem za trgovanje z eksotičnimi deželami. Najprej so nastajala za financiranje posameznih potovanj, leta 1609 pa je bila ustanovljena nizozemska Vzhodnoindijska družba, ki je izdajala delnice in obveznice. Na Nizozemsko se je začel stekati kapital iz vse Evrope in leta 1610 je bila ustanovljena prva uradna borza v Amsterdamu. Trgovalo se je s surovinami, valutami, delnicami, pomorskimi zavarovanji, na voljo pa so bile tudi že terminske pogodbe za delnice Vzhodnoindijske družbe. V Angliji se je trg z vrednostnimi papirji razvil leta 1690 in prvi poimenoval posrednike 'broker' z besedo, ki se je pred tem uporabljala za zvodnike. Na londonski borzi se je pojavila tudi prva emisija delnic podjetja, ki je dobilo mednarodno lastništvo – lastniki delnic za izgradnjo panamskega prekopa so bili iz Londona, Amsterdama in Hamburga.
Začetek borzništva v ZDA seže v leto 1790, ko so bile izdane državne obveznice ZDA. Leto kasneje so bile izdane prve delnice v državi, in sicer delnice First Bank of USA. 17. maja 1792 pa je bil podpisan dokument, ki velja za ustanovitveni akt njujorške borze, t.i. sporazum Buttonwood. Leta 1815 je časopis New York Advertizer dnevno objavljal kotacije za 24 delnic. Dve leti kasneje je bila ustanovljena organizacija brokerjev New York Stock and Exchange Board s formalno zapisanimi pravili, ki so prepovedovala navidezne prodaje in opredeljevala višino posredniških provizij. (povzeto po M.Lipej: Zgodovina svetovnih borz)
Borzni indeksi
Indeks je košarica delnic, ki predstavlja določen borzni trg ali del trga. Predstavljamo nekaj indeksov najpomembnejših svetovnih borz.
ZDA
Dow Jones Industrial Average - 1885 leta je Charles Dow oblikoval svoj drugi borzni indeks z namenom, da bo omogočal opazovanje gospodarske moči ZDA skozi gibanje tržnih cen delnic ključnih gospodarskih družb. Indeks so sestavljali dve industrijski in 12 železniških družb. Po nekaj spremembah sestave se je prvič pojavil kot DJIA (Dow Jones Industrial Average) v časopisu Wall Streeet Journal 26. maja 1896, sestavljalo pa ga je 12 delnic. Od izvirnih je edina, ki še danes sestavlja ta indeks, delnica družbe General Electric. DJIA danes kaže gibanje trgovanja s 30 velikimi delniškimi družbami s sedežem v ZDA. Z imenom ima le malo skupnega, saj je le nekaj družb še mogoče opredeliti kot industrijske družbe. Izračunava se na osnovi gibanja cen delnic, ki ga sestavljajo.
Standard & Poors's 500 – Indeks se je postopno izoblikoval med leti 1913 in 1941, ko so družbe Poor's publication, Standard Statistics in Moody's Manual Co. postopno izvedle združitev. V tem času je družba Standard Statistics začela voditi indeks 223 delnic iz različnih sektorjev trga. Kmalu ga je morala zožiti na 90 družb, saj v času brez računalnikov nihče ni mogel pravočasno izračunavati indeksa za toliko družb. S&P 90 je bil edini indeks, ki se je v tistem času izračunaval dnevno. Razen v številu delnic, ki jih spremlja, je razlika med DJIA in S&P 500 tudi v izračunavanju vrednosti. Za razliko od DJIA, ki pri katerem imajo ključni vpliv na gibanje indeksa cene delnic največjih družb v indeksu, je S&P 500 tehtano povprečje 500 delnic na trgu.
Evropa
DAX – DAX predstavlja 30 največjih in najbolj likvidnih delnic, s katerimi se trguje na frankfurtski borzi v Nemčiji. Ustvarjen je bil leta 1988.
CAC 40 – je indeks pariške borze vrednostnih papirjev. Predstavlja tehtano mero vrednosti 40 najpomembnejših družb med 100 največjimi družbami po tržni kapitalizaciji na pariški borzi. Temeljna vrednost 1.000 točk je bila vzpostavljena 31.12.1987.
FTSE 100 – je delniški indeks 100 delnic z najvišjo tržno kapitalizacijo, ki kotirajo na londonski borzi vrednostnih papirjev. Temeljna vrednost 1.000 točk je bila vzpostavljena 3. janurja 1984.
Latinska Amerika
Bovespa – je delniški indeks približno 50 delnic, s katerimi se trguje na borzi v Sao Paolu, Brazilija. Predstavlja teoretični portfelj 80 % trgovanega volumna v zadnjih 12 mesecih, in sicer delnic, s katerimi se je trgovalo na vsaj 80 % trgovalnih dni v tem času. Revizija indeksa se opravlja četrtletno. Indeks se je začel izračunavati 2. januarja 1968. Borza v Sao Paolu je po obsegu trgovanja druga največja borza na svetu –za borzo v Hong Kongu.
IPC Mexico – IPC (Indice de Precios y Cotizaciones) je najbolj reprezentativen indeks mehiške borze vrednostnih papirjev (Bolsa Mexicana de Valores), izračunavan od oktobra 1978. Vsebuje 35 delnic, s katerimi se trguje na tej drugi največji borzi Latinske Amerike.
Azija
HSI – Hang Seng indeks je bil prvič objavljen novembra 1969 in kmalu postal najpogosteje uporabljan indikator dogajanja na hongkonški borzi vrednostnih papirjev. Trenutno vsebuje 45 delnic družb, s katerimi se trguje na danes največji borzi sveta.
Nikkei 225 – je delniški indeks tokijske borze vrednostnih papirjev. Dnevno vrednost se objavlja od septembra 1950, sicer pa se trenutno preračuna in objavlja v 15-sekundnih intervalih. Indeks odraža celoten trg, zato nima nobene specifične panožne obtežitve. Revidira se enkrat letno.
SSE Composite Index –indeks odraža vse delnice, s katerimi se trguje na šanghajski borzi vrednostnih papirjev. Objavlja se od 15. julija 1990.
S&P CNX Nifty – Standard & Poor's CRISIL NSE Index 50 odraža 50 delnic iz 22 gospodarskih sektorjev, ki kotirajo največji indijski borzi v Mumbaju (National Stock Exchange of India). Izhodiščna vrednost 1000 točk je bila postavljena 3. novembra 1995.
