Pristop k skladu je brezplačen, saj je v resnici sklenitev pogodbe o pristopu k skladu in s tem podoben odprtju transakcijskega računa v banki. Vstopne stroške se plačuje od vsakega nakazila sredstev v sklad.

Vzajemni sklad je premoženje, ki ga sestavljajo naložbe v prenosljive vrednostne papirje in ki je bilo financirano s premoženjem fizičnih in pravnih oseb ter je v lasti teh oseb. Vzajemni sklad upravlja družba za upravljanje.

Razlika med vzajemnim skladom in kotirajočim vzajemnim skladom je samo v tem, kje lahko vlagatelj kupuje in prodaja enote vzajemnega sklada. Enote kotirajočega vzajemnega sklada kotirajo na borzi. Tako lahko vlagatelj izbira, ali bo enote kupoval ali prodajal na borzi ali družbi za upravljanje.

Na borzi vlagatelj kupuje oz. prodaja enote kotirajočega sklada po trenutni tržni vrednosti, ki se oblikuje glede na ponudbo in povpraševanje na trgu. Če pa se vlagatelj odloči kupovati oz. prodajati pri družbi za upravljanje, se transakcija obračuna po vrednosti enote premoženja naslednjega obračunskega dne od bodisi prejema nakazila na račun sklada oz. prejema zahteve za izplačilo.

Krovni sklad je organizacijska oblika vzajemnega sklada, ki vključuje podsklade različnih naložbenih politik. V Sloveniji so krovni skladi s podskladi zanimi predvsem zaradi ugodne davčne obravnave. Vlagatelji so namreč pri prenosu sredstev med podskladi upravičeni do zamika prijave kapitalskih dobičkov. Kapitalske dobičke prijavijo šele, ko si dajo izplačati enote podsklada.

Podsklad je del krovnega sklada. Ima svojo naložbeno politiko, zanj se ločeno izračunava in objavlja dnevna vrednost enote premoženja, vendar pa pri poslovanju z njim veljajo določene davčne olajšave. In sicer vlagatelj pri prenosu sredstev med podskladi istega krovnega sklada lahko uveljavlja odlog obdavčitve ustvarjenih kapitalskih dobičkov. Prijavo kapitalskih dobičkov je dolžan oddati šele, ko si da izplačati sredstva iz podsklada.

Družba za upravljanje je gospodarska družba, ustanovljena v skladu z Zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, ki se ukvarja izključno z upravljanjem investicijskih skladov.

Družba za upravljanje upravlja s premoženjem vzajemnega sklada v skladu s pravili upravljanja vzajemnega sklada, v katerih določi investicijsko politiko, višino provizij in druga vprašanja, ki so pomembna za upravljanje s premoženjem sklada.

Vzajemni skladi so namenjeni predvsem investitorjem, ki želijo razpoložljiva denarna sredstva investirati v nakup delnic delniških družb in drugih vrednostnih papirjev, vendar nimajo dovolj znanja ali časa, da bi to izvedli neposredno. Zato investiranje denarnih sredstev zaupajo strokovni osebi - upravljavcu vzajemnega sklada, ki z razpršenostjo naložb skrbi tudi za varnost naložb.

Sklad je odprtega tipa, kar pomeni, da lahko iz njega kadarkoli izstopite oziroma zahtevate izplačilo svojih sredstev. Zaradi svoje velikosti dosega tudi nižje stroške trgovanja kot individualni investitorji, ob tem pa ne plačuje davka na dobiček, ker ni pravna oseba.

V vzajemnem skladu lahko vsak varčuje po svojih zmožnostih, saj ne zahteva velikega premoženja. Najnižji znesek naložbe v podsklade Krovnega sklada Infond z osem podskladi je 10 evrov, v Infodova kotirajoča vzajemna sklada Infond Global in Infond Dynamic pa vplačilo ene enote vzajemnega sklada, zvišana za vstopne stroške.

Varnost vlog je zagotovljena z upoštevanjem vseh zakonskih določb, z razpršenostjo naložb ter z nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, skrbniške banke in revizorjev.

Da, tudi za pravno osebo je to zelo zanimiva naložba finančnih sredstev.

V delnice, obveznice, kratkoročne vrednostne papirje, bančne depozite in ostale naložbe, predpisane z zakonom. Naložbena politika posameznega sklada pa je opredeljena v Pravilih upravljanja, ki so na voljo na tej spletni strani ter na vseh vpisnih mestih.

Vzajemni sklad je sestavljen iz naložb v vrednostne papirje različnih izdajateljev. Družba za upravljanje sredstva vzajemnega sklada razporeja v različne vrste naložb (delnice, obveznice in tako dalje), v okviru posamezne vrste naložb pa v različne naložbe (različne delnice). Glede na to, da je premoženje vzajemnega sklada sestavljeno iz večjega število naložb, je vpliv ene nedonosne naložbe na premoženje vzajemnega sklada zelo majhen. Večje število naložb v vrednostne papirje družb z visoko boniteto in ustrezna razpršenost teh naložb tako zagotavljajo veliko varnost naložbe.

Uspešnost sklada merimo tako, da donos vzajemnega sklada v določenem obdobju primerjamo z donosnostjo drugih alternativnih naložb, na primer z vezavo denarja v bankah, nakupom deviz ter s primerjalnimi borznimi indeksi. Primerjalni borzni indeksi skladov so navedeni v dokumentaciji posameznega sklada.

O tem odloča skupina strokovnjakov družbe za upravljanje KBM Infond. Sredstva sklada se nalagajo v skladu s pogoji, določenimi v Zakonu o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, določili naložbene politike, navedene v Pravilih upravljanja posameznega sklada, upoštevajo pa tudi vse razpoložljive informacije o položaju delniških družb in pričakovanih dogodkih na trgu.

Za kakovost naložb je odgovoren upravljavec, ki izbira naložbe na osnovi naložbene politike sklada, določene v Pravilih upravljanja, ter ocene o primernosti naložbe za dobro vlagateljev.

To je v prvi vrsti naloga Agencije za trg vrednostnih papirjev. Agencija je neodvisna državna institucija, ki sprotno in trajno spremlja poslovanje vzajemnih skladov in družb za upravljanje. Nadzor nad poslovanjem družbe za upravljanje in vzajemnih skladov enkrat letno opravi tudi revizijska hiša, ki pripravi pisno mnenje o tem, ali je poslovanje vzajemnih skladov in družbe za upravljanje potekalo v skladu z zakonom. Poleg tega poslovanje vzajemnih skladov dnevno spremlja banka skrbnica (v primeru Infondovih vzajemnih skladov Nova LB).

Družba za upravljanje lastnikom vzajemnega sklada ne deli čistega dobička. Čisti dobiček se ponovno investira v sklad, tako da se povečuje vrednost enote premoženja sklada.

Vrednosti enot premoženja vzajemnih skladov vsak dan objavljajo dnevniki Delo, Dnevnik, Večer in Finance, spletni servisi, najti pa jih je mogoče tudi na naši spletni strani na naslovnici in pri vsakem skladu.

Za Infondove sklade lahko dobivate dnevne vrednosti enot tudi po elektronski pošti, če se prijavite na naslov: tocka(at)infond.si

Vrednost točke oziroma vrednost enote premoženja sklada izračunamo tako, da od celotnih sredstev sklada odštejemo obveznosti in rezervacije, dobljena razlika pa se deli s številom vseh enot v obtoku.

Navedeni skladi se razlikujejo predvsem po investicijski politiki in stopnji tveganja.

Krovni sklad Infond združuje devet podskladov - sedem delniških, enega uravnotežene in enega obvezniške naložbene politike.

Infond Bond je obvezniški podsklad Krovnega sklada Infond s poudarkom na nizki tveganosti naložbe. Vsaj 90 % sredstev nalaga v obveznice, 70 % naložb je nominiranih v valuti evrov. Namenjen je vlagateljem, ki iščejo naložbo z nizkim tveganjem za svoj portfelj ali za zavarovanje dotlej doseženih donosov.

Infond Hrast je uravnoteženi podsklad Krovnega sklada Infond s poudarkom na varnosti naložb. Je brez panožne in geografske omejitve in je namenjen vlagateljem, ki postavljajo v ospredje varnost naložbe.

Infond Delniški je delniški podsklad krovnega sklada Infond, ki ima zmeraj več kot 75 % sredstev naloženih v lastniške vrednostne papirje (delnice). Nima geografske in panožne omejitve. Namenjen je vlagateljem, ki so bolj nagnjeni k tveganju in želijo sredstva vložiti za daljši rok, hkrati pa pričakujejo višje donose, kot jih prinašajo manj tvegane oblike naložb.

Infond €uropa je delniški podsklad krovnega sklada Infond, ki ima večino sredstev naložbenih v vrednostne papirje evropskih družb. Namenjen je vlagateljem, ki verjamejo v prihodnost močnega evropskega gospodarstva in zaupajo razvitim evropskih trgom kapitala ter so bolj naklonjeni tveganju in vlagajo sredstva na daljši rok.

Infond Energy je delniški podsklad krovnega sklada Infond, ki več kot 75 % vseh sredstev vlaga v tuje delnice, in sicer delnice družb, vezanih na sektor energetike. Namenjen je vlagateljem z visoko nagnjenostjo k tveganju in je primeren predvsem kot dopolnilna naložba.

Infond BRIC je prav tako delniški podsklad krovnega sklada Infond, ki vlaga v delnice družb, ki imajo bodisi sedež, bodisi pretežni del poslovanja v državah Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska. Visoko tvegan sklad je namenjen vlagateljem, ki verjamejo v perspektivnost teh štirih hitro rastočih gospodarstev in ga priporočamo predvsem kot dopolnilno naložbo.

Infond Frontier je delniški podsklad, ki vsaj 85 % sredstev nalaga delnice družb iz mejnih ('Frontier') in razvijajočih ('Emerging') trgov, ki pa ne vključujejo držav Brazilije, Rusije, Indije in Kitajske. Namenjen je vlagateljem, ki vidijo priložnosti rasti teh trgov - priporočamo ga kot dopolnilno naložbo.

Infond Life je delniški podsklad krovnega sklada Infond, ki več kot 75 % vseh sredstev vlaga v delnice družb s panožno omejitvijo na sektor zdravstva. Visoko tvegan sklad vlaga v tipično neciklično panogo, ki se manj intenzivno odziva na dogajanja na trgu, vendar je dolgoročno zelo perspektivna.

Infond PanAmerica je delniški podsklad krovnega sklada Infond, ki sredstva vlaga predvsem v delnice družb, ki imajo sedež ali pretežni del poslovanja v državah Severne, Srednje in Južne Amerike. Visoko tvegan sklad je primeren za vlagatelje, ki jih zanima kombinacija razvitih borznih trgov Severne in prodornih trgov v razvoju Latinske Amerike.

Infond Global jevzajemni sklad fleksibilne naložbene strukture. To pomeni, da nima omejitev glede deleža delnic oz. obveznic in se tako lahko prilagaja pričakovanim razmeram na borznih trgih. Sklad nima geografskih niti panožnih omejitev. Namenjen je vlagateljem, ki vlagajo na daljši rok in iščejo uravnoteženo mero tveganja in varnosti.

Infond Dynamic je delniški vzajemni sklad. Sklad nima geografskih niti panožnih omejitev. Namenjen je vlagateljem, ki so bolj nagnjeni k tveganju in želijo sredstva vložiti za daljši rok, hkrati pa pričakujejo višje donose, kot jih prinašajo manj tvegane oblike naložb.

Več o vzajemnih skladih je mogoče prebrati v dokumentaciji skladov, ki je na voljo na spletni strani.

Več o donosnosti Infondovih vzajemnih skladov si lahko ogledate v mesečnih poročilih, ki so na voljo pri vsakem vzajemnem skladu.

Vlagatelj v podsklade krovnega sklada in v vzajemne sklade lahko postanete tako, da se osebo zglasite na vpisnem mestu (seznam je naveden v poglavju Pristop k skladom ali prek slike na naslovnici). S seboj prinesete osebni dokument, kartico transakcijskega računa in davčno številko. Na vpisnem mestu vas bodo seznanili z vsebino Pravil upravljanja sklada ali skladov, ki vas zanimajo, predali vam bodo dokumentacijo izbranih skladov in podpisali boste pristopnico. Številka pristopnice je osnova za vsa vplačila v sklad.

Z vsemi skladi v upravljanju KBM Infond je mogoče tudi elektronsko poslovanje prek aplikacije InfondNet. Za elektronsko poslovanje potrebujete digitalni certifikat (ki pa ga lahko brezplačno naročite na primer na upravni enoti). InfondNet omogoča tako pristop k skladom kot pregled stanja in opravljenih transakcij, predajo zahtev za prenose sredstev med skladi in zahtev za izplačilo.

Da, vendar z njihovo vlogo do polnoletnosti razpolaga njihov zakoniti zastopnik. Ob tem želimo opozoriti, da za vlaganja v korist mladoletne osebe ni omejitev, medtem ko za prodajo investicijskih kuponov mladoletne osebe pred dopolnjenim 15 letom zakoniti zastopnik potrebuje tudi dovoljenje pristojnega Centra za socialno delo.

Enote skladov in podskladov se lahko plačujejo samo v denarju in sicer prek plačilnega naloga na običajen način - pri bančnem okencu, prek bankomatov, elektronskega ali telefonskega bančništva. 

Sredstva, ki prispejo na račun sklada oz. podsklada krovnega sklada do 9. ure zjutraj delovnega dne, bodo obračunana v enote premoženja podsklada istega obračunskega dne. Sredstva, ki prispejo na račun podsklada po 9. uri, bodo obračunana po vrednosti enote premoženja naslednjega obračunskega dne.

Pri izračunu števila investicijskih kuponov skladov/podskladov Infond se število zaokroži na štiri decimalna mesta, tako da se pri vplačilu denar ne vrača. Potencialni investitor se pred nakupom enot seznani s pravili upravljanja in prospektom podsklada in izpolni pristopnico k izbranemu podskladu bodisi na vpisnem mestu ali prek elektronske poti InfondNet, za katero potrebuje digitalni certifikat. Vplačila enot premoženja se opravijo na račun sklada/podsklada na obrazcu Plačilni nalog ali preko elektronskega bančništva. 

Družba za upravljanje v roku najkasneje 5 delovnih dni po vsakokratnem vplačilu pošlje izpis stanja, ki je hkrati potrdilo o hrambi investicijskih kuponov, iz katerega je razviden znesek vplačila, znesek vstopne provizije, število enot premoženja podsklada, ki jih je vlagatelj pridobil z vplačilom in skupno število enot premoženja v lasti vlagatelja po navedeni številki pristopnice.

Najmanjše vplačilo v sklade/podsklade, ki jih upravlja KBM Infond, je 10 evrov.

Pristopno izjavo za nakup investicijskih kuponov vzajemnega sklada je mogoče dobiti na vseh vpisnih mestih, izpolnite jo lahko prek elektronske poti InfondNet, za katero potrebujete digitalni certifikat, svoje podatke lahko vpišete v rubriki Pristop k skladom, prav tako pa lahko na telefonski številki (02) 229 2080, 080 22 42 ali na spletni strani dobite informacijo, katero je vam najbližje vpisno mesto.

Seznam vpisnih mest, kjer lahko vpišete in prodate enote premoženja Infondovih skladov, je na spletni strani - dostop je iz naslovnice ali iz menija Pristop k skladom. 

Po tem, ko vlagatelj ima pristopnico, pa lahko vse transakcije opravlja tudi brez obiska vpisnega mesta. Nakazila v sklad opravlja s plačilnim nalogom, izplačila in preusmeritve sredstev v drug sklad v Infondovem upravljanju pa z obrazcem Zahtevek za izplačilo, ki je za vsak sklad uvrščen med Dokumenti.

Prav tako lahko vlagatelji opravljajo pristope, preglede stanj, opravljenih transakcij, zahteve za prenos sredstev medskladi oz. podskladi Krovnega sklada Infond in zahteve za izplačila sredstev iz podskladov prek elektronske poti InfondNet.

Temeljni dokument, ki pomaga investitorju pri odločitvi za nakup investicijskih kuponov vzajemnega sklada ali podsklada, je Prospekt z vključenimi pravili upravljanja. V njem so zbrani vsi bistveni podatki o poslovanju sklada. Dokumentacija vseh Infondovih skladov je na voljo na naši spletni strani, prav tako jih lahko dobite na vseh vpisnih mestih. Nasvet o nakupu investicijskih kuponov lahko dobite tudi pri strokovnjaku družbe za upravljanje za področje vzajemnih skladov in sicer na telefonski številki (02) 229-20-80 ali brezplačni telefonski številki 080 22 42.

Za nakup in prodajo investicijskih kuponov lahko pooblastite drugo osebo, in sicer tako, da izpolnite in podpišete pooblastilo, ki je natisnjeno na pristopni izjavi.

Pooblaščenec lahko naroči tudi prodajo enot premoženja, če se sredstva nakažejo na transakcijski račun vlagatelja.

Imetnik investicijskih kuponov lahko iz sklada izstopi kadarkoli. Naročilo za prodajo investicijskih kuponov lahko imetnik natisne iz spletne strani ali po telefonu (02 229 2080) zaprosi, da mu Infond pošlje obrazec, prav tako je na voljo na vpisnih mestih. Izpolnjen obrazec imetnik bodisi osebno odda na sedežu Infonda, Vita Kraigherja 5, Maribor, ali pošlje po pošti ali faxu na številko 02/229 2796.

Vlagatelji, ki imajo digitalni certifikat (brezplačno ga je mogoče pridobiti na primer na vseh upravnih enotah) lahko uporabljajo elektronsko pot InfondNet, kjer lahko oddajo zahtevo za izplačilo.

Čas za izplačilo začne teči s prejemom Zahteve za izplačilo. Vse Zahteve za izplačilo, ki prispejo na družbo za upravljanje oz. vpisno mesto družbe do 9. ure obračunskega dne, se obračunavajo po vrednosti enote premoženja istega obračunskega dne. Če družba prejme zahtevo za izplačilo po 9. uri zjutraj, se izplačilo izvede po vrednosti enote premoženja naslednjega obračunskega dne.

Sredstva so na računu vlagatelja najkasneje peti delovni dan od prejema Zahteve za izplačilo.

Rok za izplačilo je največ pet delovnih dni od prejema zahteve za izplačilo. Če to dopušča investicijska politika sklada in trenutna likvidnost, lahko upravljavec sredstev ta rok ustrezno skrajša. Družba za upravljanje mora izplačilo opraviti po vrstnem redu prejetih zahtevkov, s tem da lahko upošteva želje komitentov glede valute izplačila v okviru petdnevnega zakonskega roka.

Po novem Zakonu o dohodnini, ki se uporablja od 1.1.2007 dalje, so dohodki iz vzajemnih skladov obdavčeni kot kapitalski dobiček - torej razlika med nakupno in prodajno vrednostjo. Za obdavčitev se ustvarjene kapitalske dobičke prijavlja do 28. februarja za dobičke, unovčene v prejšnem koledarskem letu.

Nakupna vrednost za investicijske kupone se obračunava na osnovi dejanske vrednosti enote premoženja na dan nakupa, razen v primeru, če so bile enote kupljene pred 1. januarjem 2003. V tem primeru se kot vrednost enote premoženja upošteva VEP z dne 1. januar 2006.

Nakupna vrednost se lahko dvigne za 1 % normiranih stroškov ob pridobitvi.

Prodajna vrednost enot se obračunava po realni vrednosti enote premoženja na dan prodaje, ki se lahko zniža za 1 % normiranih stroškov ob odsvojitvi.

Obdavčitev kapitalskega dobička je odvisna od tega, koliko časa je minilo od dneva pridobitve prodanih investicijskih kuponov:

do 5 let - 20 % davka na kapitalski dobiček,

nad 5 do 10 let - 15 % davka na kapitalski dobiček,

nad 10 do 15 let - 10 % davka na kapitalski dobiček,

nad 15 do 20 let - 5 % davka na kapitalski dobiček.

Po 20 letu od dneva nakupa ustvarjen kapitalskih donos ni več obdavčen.

Ne, preoblikovanje je davčno nevtralno.

Delničarji Infond ID in Infond ID 1, ki so s preoblikovanjem postali imetniki enot Infond Global oz. Infond Dynamic, bodo pri prodaji enot kot datum pridobitve navajali dejanski datum pridobitve, kot nabavno vrednost dejansko nabavno vrednost (razen v primeru, če so delnice kupili pred 1.1.2003, v tem primeru se jim kot nabavna vrednost šteje enotni tečaj za 1.1.2006).

Prav tako se bo vlagateljem, ki so delnice Infond ID oz. Infond ID 1 pridobili z vložitvijo certifikatskih sredstev v enega Infondovih pidov, prodaja štela kot prva prodaja in ne bo obdavčena.

Za dodatne enote skladov, ki so jih vlagatelji pridobili na račun dividend za leto 2007, se kot datum in vrednost nakupa šteje dejanski obračunski dan pridobitve. Oba podatka so vlagatelji prejeli na obvestilu Informacija o stanju po izplačilu dividend.

Investicijski kupon se ne more prenesti na drugo osebo.

V primeru dedovanja se sicer investicijski kuponi prenesejo na dediče, vendar se zanje odpre nova pristopna izjava, na katero se prenese dedovano premoženje.

Naložba v vzajemnem skladu predstavlja premoženje pokojnika in mora biti predmet sklepa o dedovanju. Dediči so dolžni pravnomočni sklep o dedovanju ali notarsko overjen prepis sklepa posredovati družbi za upravljanje (na naslov KBM Infond, družba za upravljanje, d.o.o. - Skupina Nove KBM, Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor). Ta investicijske kupone, ki so predmet dedovanja, v skladu s sklepom sodišča preknjiži na posamezne dediče.

Če fizična oseba kupuje istovrstni vrednostni papir v različnih časovnih obdobjih in jih tudi v različnih časovnih obdobjih prodaja, se za določitev vrednosti nabavne cene prodanih vrednostnih papirjev upošteva cena, pridobljena na osnovi FIFO metode (first-in, first-out), po kateri se kot nakupna cena prodanih vrednostnih papirjev šteje nakupna cena najprej pridobljenih vrednostnih papirjev.