Vzajemni sklad je premoženje, ki ga sestavljajo naložbe v vrednostne papirje (delnice, obveznice ter druge finančne instrumente.

Vzajemni skladi Infond so ena od alternativ bančnemu varčevanju. Z vlaganjem v vzajemne sklade oz. podsklade krovnega sklada lahko posredno varčujete v vrednostnih papirjih, zlasti delnicah in obveznicah, in s tem učinkovito razpršite svoje premoženje.

Čeprav ne prinašajo zajamčenih donosov, ima vlaganje v Infondove sklade zaradi razpršenosti naložb nižjo stopnjo tveganja kot direktno vlaganje v delnice.

Komu so namenjeni?

Vsem, ki želite z dolgoročno naložbo v vzajemne sklade ob sprejemanju višjega naložbenega tveganja dosegati višje pričakovane donose. S tem boste lahko uresničili marsikateri dolgoročni varčevalni cilj. Sredstva lahko naložite v enkratnem znesku ali pa varčujete postopno (kadarkoli imate viške sredstev).

Splošne značilnosti

• Vzajemni sklad je premoženje, ki ga sestavljajo naložbe v vrednostne papirje (delnice, obveznice ter druge finančne instrumente).
• Investicija v vzajemni sklad za vlagatelja predstavlja obliko naložbe ali varčevanja.
• Premoženje vzajemnega sklada je razdeljeno na enake enote. Vlagatelji vlagajo sredstva v vzajemni sklad tako, da kupujejo enote premoženja sklada.
• Vlagatelji lahko kadarkoli pisno zahtevajo izplačilo dela ali vseh svojih sredstev v skladu. 
• Vrednost enote premoženja vzajemnega sklada dnevno niha. Vsak delovni dan se glede na vrednost vrednostnih papirjev v portfelju sklada izračuna čista vrednost sklada (ČVS). ČVS se deli s številom izdanih enot premoženja in tako se dobi vrednost enote premoženja (VEP).
• Vzajemni sklad ima v pravilih upravljanja vzajemnega sklada opredeljeno naložbeno politiko, ki pove, kakšni vrednostni papirji v kakšnih razponih deležev lahko sestavljajo portfelj sklada.
• Vzajemne sklade upravlja družba za upravljanje, ki je ustanovljena izključno za upravljanje investicijskih skladov.
• Vzajemni sklad se oblikuje in upravlja izključno v korist varčevalcev oziroma lastnikov vzajemnega sklada.
• Vlagatelj s pristopom k pravilom upravljanja vzajemnega sklada sprejme pravila upravljanja vzajemnega sklada, s čimer soglaša, da je seznanjen z naložbeno politiko sklada, provizijami sklada in vsemi ostalimi, za vlagatelja pomembnimi lastnostmi sklada.

Glavne prednosti

• Ob sicer višji stopnji tveganja kot pri klasičnih oblikah varčevanja (kratkoročni in dolgoročni depoziti, rentno varčevanje…) je praviloma na daljši rok predviden tudi višji donos.
• V primerjavi z neposrednim investiranjem in nakupi vrednostnih papirjev (delnic, obveznic…) omogoča naložba v vzajemni sklad večjo razpršenost naložb in s tem nižje tveganje.
• Nižji stroški in provizije kot pri neposrednih nakupih in prodajah vrednostnih papirjev (obveznice, delnice…).
• Vlagateljem je omogočen vstop na kapitalske trge tudi z nizkimi zneski (minimalno vplačilo v Infondove sklade znaša 10,00 EUR).
• Naložba v vzajemni sklad predstavlja izredno likvidno naložbo, saj lahko investitor venomer zahteva prodajo investicijskih kuponov, družba za upravljanje pa mu sredstva nakaže na transakcijski račun v roku petih delovnih dni.
• Velikost skladov KBM Infonda zagotavlja močno razpršitev premoženja in s tem manjše tveganje.
• Upravljavci imajo bogate izkušnje tako pri trgovanju na slovenskem trgu vrednostnih papirjev kot s trgovanjem na tujih borzah.
• KBM Infond je četrti največji upravljavec skladov v Sloveniji in se z donosi potrjuje že dobrih deset let.

Krovni sklad in podskladi krovnega sklada

Krovni sklad združuje podsklade, ki imajo vsak svojo naložbeno politiko. 

Preoblikovanje obstoječih vzajemnih skladov v podsklade krovnega sklada in njihova združitev v krovni sklad Infond, ne vpliva na vrednosti enot premoženja dotedanjih vzajemnih skladov oziroma podskladov, ter na način vplačil in izplačil investicijskih kuponov vzajemnih skladov oziroma podskladov.

Krovni sklad nima svoje naložbene politike, ampak je pravno sestavljen iz drugih podskladov. Vsak podsklad pa ima svojo naložbeno politiko. Sredstva in obveznosti ter naložbene politike različnih (pod)skladov v okviru krovnega sklada Infond so enako strogo ločeni, kot so bili do sedaj v primeru posameznih vzajemnih skladov.

Ključno novost in prednost oblikovanja krovnega sklada predstavlja:

• Odlog ugotavljanja davčne obveznosti. Vlagatelj ob prenosu sredstev med podskladi krovnega sklada Infond ne prijavi davka na kapitalski dobiček, saj davčna obveznost za prijavo kapitalskega dobička nastopi šele v primeru prodaje investicijskih kuponov in izplačila na osebni račun. Omenjena davčna ugodnost, predstavlja pomembno prednost v primerjavi z neposrednim investiranjem v vrednostne papirje.
• Vstopna in izstopna provizija se v primeru prehoda med podskladi ne zaračunava, pod pogojem, da je vlagatelj pred prehodom lastnik točk več kot tri mesece (kar pa je veljalo že sedaj in se ne spreminja).