Ali so slovenske bančne vloge varne? | SAVA INFOND

Ob pogledu na način reševanja finančnih težav Cipra se slovenskim državljanom zastavlja vprašanje, kako daleč je pripravljena iti evroskupina s svojimi predlogi za reševanje tovrstnih težav držav članic EU. Prvotno napovedana obdavčitev ciprskih bančnih vlog, tudi tistih nižjih od 100.000 evrov (zavarovane vloge), je sprožila velik val ogorčenja med državljani Cipra ter sprožila dvom v sistem solidarnega jamstva bank in hranilnic v posamezni državi članici EU. V skladu z nacionalnimi določbami ter Evropsko direktivo št. 94/19/ES je namreč urejeno jamstvo za vloge pri bankah in hranilnicah do vključno 100.000 evrov po posameznem vlagatelju. Za jamstvo vlog velja sistem solidarnega jamstva vseh bank in hranilnic v posamezni državi, kar pomeni, da bi v primeru izplačila vlog iz jamstvene sheme, to je v primeru začetka stečaja nad eno od bank ali hranilnic v nacionalni jamstveni shemi, vse banke in hranilnice (razen banke v stečaju) poravnale znesek sorazmerno z deležem zajamčenih vlog, ki ga imajo. V primeru, da ne bi zmogle vplačati zadostnih sredstev za izplačilo zajamčenih vlog, bi ta začasno zagotovila država in jih naknadno izterjala od bank v pripadajočem deležu.

Po številnih pogajanjih s ciprsko vlado je bil le dosežen dogovor z evroskupino, ki se je osredotočil na vir dejanskih problemov Cipra, torej njegov bančni sistem. Rešitev tako predvideva razdelitev druge največje ciprske banke Bank Laiki na dobro in slabo banko ter prestrukturiranje največje banke, Bank of Cyprus. Zavarovane vloge v banki Laiki bodo prenesene na Bank of Cyprus, medtem ko bodo delničarji, lastniki obveznic in nezavarovani vlagatelji v banki Laiki izgubili vse. Delne izgube bodo utrpeli tudi delničarji in lastniki obveznic v Bank of Cyprus.

Razmer v Sloveniji sicer ni mogoče primerjati s tistimi na Cipru, še zlasti glede na predimenzioniranost ciprskega bančnega sistema, a ciprski scenarij ponuja možne ukrepe, ki bi jih lahko uporabila evroskupina v primeru neuspešnega reševanja bančnega sistema v Sloveniji. Specifičnost ciprskega bančnega sistema je posebno ugoden davčni režim za tamkajšnje vlagatelje, ki je že dlje časa predmet obravnave med Ciprom in EU. Evroskupina tako kot enega izmed razlogov za obdavčitev ciprskih vlog navaja visok delež depozitov tujih državljanov, ki pa je na primeru Slovenije zgolj simboličen in ne presega 1 %. Pogled na dinamiko gibanja vlog v slovenskem bančnem sistemu nadalje kaže na določeno stabilnost. Slovenska gospodinjstva in neprofitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, so po podatkih Banke Slovenije imeli 15,16 milijarde evrov vlog v bankah konec januarja 2013, kar pomeni, merjeno v odstotkih BDP, 43 %. Ostalih vlog v bankah je bilo približno 23,5 milijarde evrov, oziroma 66 % BDP. Vloge gospodinjstev v bankah v Sloveniji se od novembra 2012 postopoma zvišujejo, podoben trend pa je mogoče zaznati tudi v prvih mesecih leta 2013, ne glede na trenutno makroekonomsko sliko v državi.

V EU vse od razpleta ciprske krize potekajo razprave o bančni uniji ter o tem ali bi lahko bančne vloge postale predmet reševanja bančnega sistema držav članic. Vlagatelje lahko skrbi predvsem dejstvo, da sta ECB in Evropska komisija pri reševanju ciprske krize prvotno zavzeli stališče, da bi morali svoj delež pri reševanju bančnega sistema enakovredno prispevati tako imetniki bančnih vlog (zavarovanih in nezavarovanih) kot tudi imetniki obveznic.

Čeprav se je v EU oblikovalo stališče, da bi se morala imetnikom bančnih vlog v primeru reševanja bančnega sistema dati prednost pred drugimi udeleženci na finančnem trgu, pa to velja predvsem za zavarovane vloge. Danska, Nizozemska in Finska tako denimo zavzemajo stališče, da nezavarovane vloge v takšnih primerih ne bi smele biti posebej obravnavane ter bi lahko bile predmet enkratne obdavčitve.

Odbor Evropskega parlamenta za gospodarske in denarne zadeve je sicer potrdil izhodiščne predloge Evropske komisije za pogajanja o novih pravilih za reševanje bank, hkrati pa je sprejel zahtevo, da se za reševanje bank ne smejo uporabljati zavarovane vloge, nezavarovane vloge pa se lahko uporabijo le v skrajni sili. Pogajanja o novih pravilih se bodo lahko začela šele, ko bodo svoja stališča sprejele tudi članice EU, katerih mnenja pa so deljena.

Medtem pa mora Slovenija za odpravo presežnih makroekonomskih neravnovesij ukrepati naglo in odločno, predvsem za povrnitev zaupanja v bančni sistem. Ukrepi nacionalnega reformnega programa in programa stabilnosti so bili v začetku meseca maja posredovani Bruslju, Evropska komisija pa bo konec tega meseca predstavila ocene slovenskih načrtov. Takrat bo tudi znano, ali bo Bruselj sprožil postopek proti Sloveniji zaradi presežnih makroekonomskih neravnovesij, in ali ji bo za eno leto podaljšal rok za odpravo presežnega proračunskega primanjkljaja. V kolikor pa Sloveniji ne bi uspelo odpraviti neravnovesij brez finančne pomoči iz tujine, bo potrebno razmisliti o alternativnih oblikah deponiranja prihrankov.