Podatki o družbi | SAVA INFOND

Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o., je bila ustanovljena leta 1993 z namenom upravljanja investicijskih in vzajemnih skladov. Kot eden izmed vodilnih upravljavcev skladov v Sloveniji Sava Infond uspešno upravlja premoženje investitorjev že sedemindvajset let.

 
Danes Sava Infond upravlja več kot 480 milijonov evrov sredstev več kot 70.000 vlagateljev v Krovnem skladu Infond z 22 podskladi različnih naložbenih politik. Število skladov in višina sredstev v upravljanju uvrščajo Savo Infond med vodilne in največje upravljavce v Sloveniji s približno 12-odstotnim tržnim deležem.

Kot eden izmed vodilnih upravljavcev vzajemnih skladov v Sloveniji Sava Infond razpolaga z vsem potrebnim profesionalnim znanjem in upravljavskimi sposobnostmi ter na ta način izpolnjuje standarde in pogoje, ki so potrebni za uspešno upravljanje vzajemnih skladov. To med drugim dokazujejo tudi visoke uvrstitve upravljavcev in analitikov na letnem ocenjevanju v organizaciji Mojih financ, pa tudi oznake kakovosti za sklade iz slovenskih in mednarodnih vrednotenj.
 
Firma: SAVA INFOND, družba za upravljanje, d.o.o. Skrajšano ime: SAVA INFOND, d.o.o.
Sedež: SI-2113 Maribor Poslovni naslov: Ulica Vita Kraigherja 5, p.p. 1552
Matična številka: 5822416 Davčna številka: 25711679
Identifikacijska
številka za DDV:
SI25711679 Šifra dejavnosti: 66.300
Velikost: majhna Transakcijski račun: SI56 0451 5000 0491 522,
odprt pri Novi KBM, d.d.
Poslovno leto: koledarsko leto Splet: www.infond.si
E-pošta: info(at)infond.si Telefon: 02 229 74 40
Faks: 02 229 74 89 Brezplačna 
telefonska številka:
080 22 42
Predsednica uprave: Jožica Palčič Član uprave: mag. Samo Stonič
 

Poslanstvo, vizija in vrednote

Sava Infond s strokovnim upravljanjem premoženja zagotavlja donosno in varno naložbo svojim vlagateljem. Z delom na osnovi strokovnih znanj, izkušenj, upoštevanja etičnih načel upravljanja in komuniciranja ter transparentnosti produktov smo zaupanja vreden poslovni partner, kar je temelj za kakovostne odnose z deležniki. Ustvarjamo pozitivno delovno okolje, ki omogoča posameznikom razvijanje svojih sposobnosti za doseganje osebnih in poslovnih ciljev. 
Družba bo krepila položaj ene izmed vodilnih slovenskih družb za upravljanje. V naslednjem obdobju želi postati prepoznaven upravljavec premoženja v regiji. Družba bo s strokovnim upravljanjem naložb in prilagodljivo ponudbo produktov in storitev krepila zaupanje vlagateljev. 
Naše zaposlene so oblikovala leta izkušenj, njihova strokovnost pa se nadgrajuje s stalnim izobraževanjem.
 

Varnost in zaupanje

Varnost poslovanja zagotavljamo z učinkovitim obvladovanjem tveganj in izobraževanjem zaposlenih ter prodajnih partnerjev.
Upravljavci delajo v skladu z mednarodno uveljavljenimi načeli finančnega upravljanja:
  • strokovno in etično,
  • v interesu vlagateljev,
  • neodvisno in objektivno,
  • delujejo s spretnostjo, skrbnostjo in sposobnostjo,
  • spoštujejo predpise in pravila, ki veljajo na trgu.
V družbi gradimo dobre medčloveške odnose, pošten in transparenten odnos do vlagateljev ter poslovnih partnerjev.
 

Učinkovitost in prilagodljivost

V družbi stremimo k poenostavljanju procesov in produktov tako na strani upravljanja premoženja kot tudi na (po)prodajnih aktivnostih. Z raznoliko ponudbo produktov želimo zadostiti različnim finančnim ciljem naših vlagateljev.
 

Družbena odgovornost

V Savi Infond se zavedamo odgovornosti do svojih zaposlenih, vlagateljev, poslovnih partnerjev, lastnikov in družbe kot celote. Upoštevamo zakonska, etična in moralna pravila okolja, v katerem poslujemo, ter skrbimo za varovanje okolja. 

Trajnostni razvoj

Zavarovalna skupina Sava ali skupina je skupina družb, ki jo sestavljajo obvladujoča in odvisne družbe. SAVA INFOND d.o.o. kot odvisna družba pripada Zavarovalni skupini Sava.

Izjava Zavarovalne skupine Sava: Razkritje, povezano s trajnostnostjo 

Razkritje, povezano s trajnostjo, na dan 30.6.2021

1.    UVOD

Evropski parlament in Evropska komisija sta v okviru Akcijskega načrta Evropske komisije za financiranje trajnostne rasti decembra 2019 sprejela Uredbo o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (SFDR) ((EU) 2019/2088). Namen uredbe o razkritjih je povečati preglednost glede trajnostnih značilnosti in vlaganj za končne potrošnike.

Zavarovalna skupina Sava podpira to pobudo EU in si bo še naprej prizadevala prispevati k trajnostnemu razvoju. Uvedli bomo tehnične standarde, ki jih je Evropska komisija objavila 2. februarja 2021, in ustrezno ažurirali svoja razkritja.

Pri izvajanju svoje trenutne strategije trajnostnega razvoja (2020–2022) in pripravi strategije za naslednje obdobje se bomo oprli na okvir, določen z uredbo SFDR, taksonomijo EU in Direktivo glede razkritja nefinančnih informacij.
 

2.    Tveganja glede trajnosti

2.1.    Vključevanje tveganj glede trajnosti v sprejemanje investicijskih odločitev

Skupina v okviru svoje Strategije trajnostnega razvoja za obdobje 2020–2022 postopno in sistematično vključuje okoljska, socialna in upravljavska (ESG) merila v svoje postopke sprejemanja odločitev in nadalje razvija metodologijo ocenjevanja trajnosti naložb. Več o Strategiji trajnostnega razvoja Zavarovalne skupine Sava za obdobje 2020–2022 lahko preberete v trajnostnem poročilu skupine.

Uprava Save Re, d.d., kot obvladujoče podjetje Zavarovalne skupine Sava, je na svoji seji dne 22. 6. 2021 sprejela Trajnostno naložbeno politiko Zavarovalne skupine Sava, s katero se je zavezala, da bo v letih 2021–2022 razvila strategijo zmanjševanja toplogrednih izpustov. Poleg tega skupina v svojih naložbenih odločitvah uvaja še nekoliko razširjeno izključitveno listo, na osnovi katere se dodatno zavezuje, da ne bo vlagala v dejavnosti proizvodnje premoga za ogrevanje in pridobivanja nafte iz skrilavca.

Čeprav trajnostno tveganje trenutno še ni sistematično vključeno v naložbeno odločanje Zavarovalne skupine Sava (3. člen SFDR), je skupina na podlagi sprejete Trajnostne naložbene politike, razvijanja strategije zmanjševanja toplogrednih izpustov in uvajanjem novih izključitev, ustvarila pogoje za njegovo postopno sistematično vključevanje.
 

2.2.    Vključevanje tveganj glede trajnosti v politike prejemkov

Tveganja glede trajnosti trenutno niso vključena v politike prejemkov skupine. Kot je omenjeno zgoraj, skupina razvija postopek za vključevanje tveganj glede trajnosti in dejavnikov trajnosti v postopke sprejemanja naložbenih odločitev. Kot naravni del tega želi skupina upoštevanje tveganj glede trajnosti vključiti v politike prejemkov in uprava se je zavezala, da to izvede v naslednjem strateškem obdobju.
 

3.    Izjava o glavnih škodljivih vplivih

Skupina upošteva glavne škodljive vplive (PAI) pri naložbenih odločitvah v skladu s 4. členom SFDR, ki velja od 10. marca 2021. Glavni škodljivi vplivi so opredeljeni kot glavni škodljivi vplivi pri naložbenih odločitvah glede trajnostnih dejavnikov.

Sava Re, d.d., se s ponudnikom podatkov dogovarja za zagotavljanje podatkov glede PAI o sredstvih, ki jih upravljajo članice skupine. Skupina bo te podatke, v skladu z zahtevami SFDR, objavila v letu 2023, kjer bo referenčno leto 2022.
 

3.1.    Spremljanje in ocenjevanje glavnih škodljivih vplivov

V skupini upoštevamo glavne škodljive vplive glede trajnosti (PAI) na podlagi izključitve določenih panog v naložbenem odločanju. V skupini je v skladu s Trajnostno naložbeno politiko Zavarovalne skupine Sava dogovorjena izključitvena lista panog, v katere ne želimo vlagati. Izključitvena lista zajema podjetja ali projekte, katerih znaten del celotnega prihodka temelji na proizvodnji ali prodaji alkohola, tobaka, zabavi za odrasle, proizvodnji in storitvah iger na srečo, proizvodnji premoga za ogrevanje, pridobivanju nafte iz skrilavca, proizvodnji jedrske energije, vojaški industriji ali proizvodnji spornih orožij (podrobnosti so opisane v  Trajnostni naložbeni politiki Zavarovalne skupine Sava). Upravljavci premoženja so odgovorni, da presojajo pomen posameznih škodljivih vplivov (PAI) in ovrednotijo vpliv odločitve pri konkretni naložbi.

Podnebne spremembe so eden največjih svetovnih izzivov in zmanjšanje ravni svetovnih emisij toplogrednih plinov je eden najpomembnejših dejavnikov za blaženje podnebnih sprememb. Zato se skupina v svojih naložbenih odločitvah še posebej osredotoča na svoj vpliv glede emisij toplogrednih plinov. Kot prvi ukrep v teh prizadevanjih je uvedba izključitev naložb v dejavnosti proizvodnje premoga za ogrevanje in pridobivanje nafte iz skrilavca. Zbiranje podatkov o glavnih škodljivih vplivih bo skupini omogočilo merjenje in poročanje o odtisu toplogrednih plinov v svojem naložbenem portfelju. Kot je že omenjeno, se je skupina zavezala, da bo v obdobju 2021–2022 razvijala strategijo zmanjševanja toplogrednih plinov, ki bo vključevala določitev ciljev, upoštevanje zavez in akcijski načrt.
 

3.2.    Aktivno lastništvo

Skupina deluje kot aktivna lastnica svojih neposrednih naložb v Sloveniji, če oceni, da ima v njih pomemben vpliv. Aktivno lastništvo pomeni, da skupina spremlja naložbe, pregleduje dnevne rede skupščin, sodeluje na skupščinah in na njih glasuje.

Glede naložb zunaj Slovenije je skupina ocenila, da ima v njih majhen vpliv, zato se je odločila za aktivno spremljanje naložb, ne pa tudi za aktivno udeležbo na skupščinah.
 

3.3.    Mednarodne zaveze

V skupini smo se odločili, da bomo v letu 2021 postali podpisnik načel odgovornega vlaganja (United Nations Principles for Responsible Investment) in načel United Nations Global Compact. S sprejemom teh zavez si bomo stalno prizadevali za vključevanje načel odgovornega vlaganja in mreže United Nations Global Compact v svoje naložbene odločitve. 
Družba za upravljanje je strategijo trajnostnega razvoja Zavarovale skupine Sava vključila v Politiko trajnostnega razvoja.

Družba si s sprejemom politike postavlja naslednje cilje:
  • Trajnostnostno poslovanje postane del investicijskega procesa.
  • Trajnostnostno poslovanje postane del korporativnih, zalednih in kontrolnih poslovnih procesov.
  • Družba krepi vlogo odgovornega delodajalca.
  • Družba krepi vlogo odgovornega partnerja.
  • Družba gradi trajnostnostno usmerjeno poslovno okolje.

Še zlasti pa politika podrobneje ureja, kako družba upošteva trajnostni razvoj v investicijskem procesu. 
Trajnostnostna naložba – pomeni naložbo v gospodarsko dejavnost, ki prispeva k okoljskemu cilju (6 dejavnikov) ali ki prispeva k socialnemu cilju, zlasti naložbo, ki prispeva k odpravljanju neenakosti, vzpodbuja socialno kohezijo, socialno vključevanje in delovna razmerja ali naložbo v človeški kapital pod pogojem, da take naložbe bistveno ne škodujejo kateremukoli izmed teh ciljev in da družbe, v katere se vlaga, spoštujejo prakse dobrega upravljanja, zlasti glede dobrih upravljavskih struktur, odnosov z zaposlenimi, plačilom osebja in spoštovanjem davčnih predpisov.

Tveganje povezano s trajnostnostjo ali tudi trajnostnostno tveganje
Pomeni okoljski, socialni ali upravljavski dogodek ali okoliščino, ki bi v primeru, da do njega oziroma nje pride, lahko povzročil oziroma povzročila znaten negativni vpliv na vrednost naložbe.

ESG dejavniki ali kriteriji – okoljski, socialni in upravljavski dejavniki ali kriteriji. 

1.3.1    Trajnostnost Infond Družbeno odgovorni, delniški podsklad razvitih trgov

Podsklad se v skladu z Uredbo 2019/2088 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo v sektorju finančnih storitev, uvršča med sklade, ki spodbujajo okoljske in socialne značilnosti.

Najmanj 80 % sredstev podsklada predstavljajo naložbe v delnice podjetij in enote delniških investicijskih skladov, ki spodbujajo okoljske in socialne značilnosti.

To bo dosegal z:

  • izborom naložb, ki so z vidika ESG dejavnikov s strani specializiranih ponudnikov ocenjene kot manj tvegane in
  • izključitvami.

Podsklad ne nalaga v delnice podjetij, ki neposredno delujejo na področjih, ki jih ocenjujemo kot sporne oziroma škodljive z vidika trajnostnega razvoja.

To so:

  • kontroverzna orožja (protipehotne mine, kasetno strelivo, kemična in biološka orožja, zažigalno orožje, orožja z osiromašenim uranom in jedrska orožja),
  • fosilna goriva (kurilni premog, naftni peski, arktično vrtanje),
  • proizvodnja strelnega orožja,
  • vojaška industrija,
  • alkohol,
  • tobak,
  • palmovo olje,
  • igre na srečo,
  • jedrska energija in
  • zabavna industrija za odrasle.

Pri oceni trajnostnosti podsklad upošteva tudi prakso dobrega upravljanja. Podsklad ne bo nalagal v naložbe s slabo prakso upravljanja. Eden izmed elementov analize je zahteva, da podjetje sledi načelom globalnega dogovora Združenih narodov.

Podsklad pri sprejemanju investicijskih odločitev poleg finančnih podatkov, upošteva tudi ESG dejavnike, kakor tudi tveganja glede trajnostnosti. ESG dejavniki so upoštevani v celotnem investicijskem procesu, s poudarkom na analizi naložb, preden se podsklad odloči za nakup. Družba ne upošteva sistematično škodljivih vplivov investicijskih odločitev na dejavnike trajnostnosti na ravni vseh podskladov in vseh vrst naložb. Upošteva pa zgoraj navedene investicijske strategije za ta podsklad.

Podsklad kot mero uspešnosti uporablja splošni tržni indeks MSCI World Index, ki ni skladen z okoljskimi in socialnimi značilnostmi, ki jih spodbuja podsklad. Indeks sestavlja 1.562 naložb iz 23 razvitih držav. Nabor naložb sklada ni omejen s strukturo naložb v primerjalnem indeksu, je pa del naložb sklada pogosto tudi sestavni del indeksa. Naložbena politika omogoča pomembne odklone strukture naložb podsklada od tistih, ki sestavljajo primerjalni indeks. Podrobni podatki o indeksu se nahajajo na strani https//www.msci.com/.

Metodologija in viri podatkov z razlagami

Infond Družbeno odgovorni spodbuja okoljske in socialne značilnosti  na več načinov:

Ocena podjetij, ki so z vidika ESG dejavnikov ocenjena kot manj tvegana

Trajnostnostno tveganje oceni družba z oceno podjetja MSCI (MSCI ESG Ratings). MSCI ESG ocena meri odpornost podjetja dolgoročnim okoljskim, socialnim in upravljavskim (ESG) tveganjem, ki imajo finančne posledice.

Ocena temelji na oceni tako ESG tveganj kakor tudi priložnosti. Prav tako je ocena prilagojena posamezni panogi, kot jih opredeljuje klasifikacija GICS (Global Industry Clasification Standard). Ocena temelji na treh stebrih (okolje, socialno okolje in upravljanje podjetij), ki so sestavljeni iz 10 tem in 35 ključnih zadev (ESG Key Issues). Vsaka od ključnih zadev ima glede na industrijo, v katero se uvršča podjetje, različno utež. Le ta običajno predstavlja 5 % do 30 % skupne ESG ocene. 

Končna ocena je rezultat tehtanega povprečja ključnih zadev. Njihova metodologija temelji na prepoznavanju vodilnih (leaders) in zaostajajočih (laggards) podjetij znotraj posamezne panoge. Ocene gredo od vodilnih (AAA, AA), povprečnih (A, BBB, BB) do zaostajajočih (B, CCC).

Sklad ne bo nalagal v podjetja, ki imajo oceno B oz. CCC. Če podjetje ni ocenjeno s strani MSCI, mora njihova dejavnost (produkti ali storitve) pozitivno prispevati k ciljem trajnostnega razvoja Združenih narodov.

Podrobnejša metodologija je na voljo na povezavi:
https://www.msci.com/documents/1296102/21901542/MSCI+ESG+Ratings+Methodology+-+Exec+Summary+Nov+2020.pdf


Izključitev spornih dejavnosti z vidika trajnostnega razvoja

Podsklad ne nalaga v delnice podjetij, ki  delujejo na področjih, ki jih ocenjujemo kot sporne oziroma škodljive z vidika trajnostnega razvoja. Ocena, ali podjetje deluje v sporni panogi, se preverja na podlagi skrbnega pregleda. Vir podatkov so razkritja podjetja (poslovna in druga poročila) ter podatkovna baza Bloomberg.

Ocena prakse dobrega upravljanja

Ocena, ali ima potencialna naložba slabo prakso upravljanja, se preverja na podlagi lastne analize in podatkov zunanjega ponudnika. Eden izmed kriterijev je ocena s strani Institutional Shareholder Services group of companies . Ocena je podana kot indikator učinkovitosti korporativnega upravljanja posameznega podjetja v primerjavi z regijo ali indeksom. Podjetja v prvem decilu (1) imajo nižje tveganje z vidika korporativnega upravljanja kot podjetja v 10 decilu (10). Infond Družbeno odgovorni ne bo nalagal v podjetja, ki so v 9 in 10 decilu. V primeru, da naložba nima tovrstne ocene, družba poda lastno oceno. Vir podatkov so razkritja podjetja (letna poročila, trajnostnostna poročila), novice v medijih ter podatkovna baza Bloomberg.

Razlage

SPLOŠNI IZKLJUČITVENI KRITERIJI

KRŠITEV NAČEL GLOBALNEGA DOGOVORA (UN GLOBAL COMPACT)

Družba spremlja naložbe, ki se zaradi spornih poslovni praks pojavljajo na seznamu hujših kršiteljev UNGC, ali pa so bile izbrisane iz seznama podpisnikov. Ponavljajoče kršitelje, ki ne spoštujejo načel odgovornega poslovanja, lahko družba izključi iz seznama dovoljenih naložb ali pa jih do največ treh let podrobneje in pogosteje spremlja zaradi obvladovanja morebitnega trajnostnostnega tveganja.

KONTROVERZNA OROŽJA

Družba po mednarodnih konvencijah med kontroverzna orožja uvršča protipehotne mine, kasetno strelivo, kemična in biološka orožja, zažigalno orožje, orožja z osiromašenim uranom in jedrska orožja. Izključitveni kriterij se nanaša na javne delniške družbe, ki proizvajajo sporna orožja, oborožitvene sisteme in ključne komponente in kršijo mednarodne pogodbe in sporazume o neširjenju kontroverznih orožij (Ottawska pogodba o prepovedi uporabe protipehotnih min (1997), Konvencija o kasetnem strelivu (2008), Konvencija o prepovedi kemičnega orožja (1997), Konvencija o biološkem orožju (1975), Pogodba o neširjenju jedrskega orožja (1968)).

FOSILNA GORIVA

FOSILNA GORIVA – kurilni premog

Kurilni premog je v globalnem merilu daleč največji izvor emisij toplogrednih plinov med viri energije.

FOSILNA GORIVA – naftni peski (oil sands)

Pridobivanje nafte iz naftnih peskov spada med dejavnosti z največjim okoljskim odtisom oziroma negativnim vplivom na okolje.

FOSILNA GORIVA – arktično vrtanje

Črpanje nafte v arktičnem morju predstavlja večja tveganja razlitja v primerjavi s konvencionalnimi metodami pridobivanja nafte in plina s potencialno ireverzibilnimi posledicami za občutljiv arktični ekosistem.

PROIZVODNJA STRELNEGA OROŽJA

Podsklad ne bo nalagal v naložbe, ki delujejo na področju proizvodnje in prodaje strelnega orožja za civilne osebe, varnostne službe in vojsko.

VOJAŠKA INDUSTRIJA

Podsklad ne bo nalagal v naložbe, ki se ukvarjajo s prodajo orožij, oborožitvenih sistemov in/ali sestavnih komponent za vojaško industrijo. Ta izključitev se ne nanaša na družbe, ki vojaški ali obrambni industriji ponujajo izdelke in/ali storitve, ki niso povezane z orožjem in oborožitvenimi sistemi, kot so telekomunikacijske storitve, programska oprema, podatkovni sistemi, transport in druge storitve.

ALKOHOL

Podsklad ne bo nalagal v naložbe, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in distribucijo alkoholnih pijač.

TOBAK

Kajenje oziroma uporaba tobaka sodi med najbolj nezdrave in družbeno škodljive navade. Podsklad zato ne bo nalagal v naložbe, ki se ukvarjajo s proizvodnjo tobaka.

PALMOVO OLJE

Družba ocenjuje, da predstavlja pridobivanje palmovega olja posebej veliko tveganje za okolje zaradi krčenja deževnega pragozda, če proizvod ni pridobljen na okolju prijazen trajnostni način v skladu s standardi in certifikatom RSPO (Roundtable on Sustainable Palm Oil).

IGRE NA SREČO

Podsklad ne bo nalagal v naložbe, ki se ukvarjajo z dejavnostjo iger na srečo, to je z upravljanjem igralnic, igralnih salonov, dirkališč za konjske dirke ali s spletnimi igrami na srečo.

JEDRSKA ENERGIJA

Podsklad ne bo nalagal v naložbe, ki se ukvarjajo s pridobivanjem elektrike iz jedrske energije.

ZABAVNA INDUSTRIJA ZA ODRASLE

Podsklad ne bo nalagal v naložbe, ki se ukvarjajo s televizijsko ali spletno produkcijo za odrasle, distribucijo plačljivih kanalov, upravljanjem lokalov in drugih dejavnosti, ki so povezane z zabavno industrijo za odrasle.
 

 
Tveganja glede trajnostnosti in glavni škodljivi vplivi investicijskih odločitev na dejavnike trajnostnosti trenutno niso sistematično vključeni v investicijski proces Infond skladov, razen za podsklad Infond Družbeno odgovorni, delniški podsklad razvitih trgov. Podskladi ne investirajo v določene izključene dejavnosti, ki jih družba ocenjuje kot sporne. Na podlagi Politike trajnostnega razvoja si podskladi prizadevajo za postopno in sistematično vključitev trajnostnostnih tveganj in meril v investicijski proces kot tudi v nadaljnji razvoj metodologij za spremljanje in ocenjevanje trajnostnostnih tveganj. 

Politika reševanja pritožb

Naše prvo in vodilno temeljno načelo poslovanja je zadovoljstvo vlagatelja. Temu ustrezno smo zastavili tudi politiko reševanja pritožb. Naš cilj je, da vsak nesporazum razrešimo čimprej na način, da najdemo skupno rešitev. Večino nesporazumov razrešimo že v pogovoru z vlagatelji, kadar to ni mogoče, lahko vlagatelji vložijo pisno pritožbo. Pisno pritožbo se obravnava z vso potrebno skrbnostjo s ciljem čimprejšnje rešitve. Vsakega vlagatelja sproti obveščamo o poteku postopka in morebitnem potrebnem času za zbiranje potrebnih podatkov za osvetlitev situacije. 
V tem primeru se lahko vlagatelj, ki je že opravil pritožbni postopek pri družbi za upravljanje, obrne na Arbitražo združenja družb za upravljanje. Izpolni obrazec za vložitev pobude za začetek postopka pred arbitražo, z družbo pa sklene še pogodbo o izvensodnem reševanju sporov, s katero stranki postopka določita arbitra, saj o zadevi odloča arbiter posameznik.

Dosegljivi smo:
po telefonu - 02 229 7440
po elektronski pošti - info@infond.si
pisno na naslovu Sava Infond, d.o.o., Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor

Več informacij o Arbitraži pri Združenju družb za upravljanje najdete na spletu.

Podatki o izvajalcu IRPS (izvensodnega reševanja potrošniških sporov):
Združenje družb za upravljanje investicijskih skladov - GIZ, Čufarjeva 5, 1000 Ljubljana
tel. 01 430 49 18; e-naslov arbitraza@zdu-giz.si
vpisano pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, vložna št. 12618300
matična št. 5872324; davčna št. SI40646629 
Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o.
Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor, tel. 02/229 74 40, fax. 02/229 74 89
Grafična in računalniška izvedba BuyITC d.o.o.