Pogosta vprašanja | Vzajemni skladi

Pogosta vprašanja in odgovori

Če ne najdete odgovora, ki vas zanima, nam pišite ali nas pokličite na brezplačno številko 080 22 42 – kmalu boste imeli odgovor! V živo smo vam na voljo vsak delovni dan med 8. in 16. uro.
Vzajemni sklad so sredstva vlagateljev, ki jih v Infondu skrbno naložimo v različne vrednostne papirje, kot so delnice, obveznice in drugi. Upravljavci izbirajo naložbe sklada v skladu z naložbeno politiko, ki je podrobno opisana v Prospektu z vključenimi pravili upravljanja. Sredstva vlagateljev upravljajo izkušeni analitiki in upravljavci. 
Krovni sklad je organizacijska oblika vzajemnega sklada, ki vključuje podsklade različnih naložbenih politik. V Sloveniji so krovni skladi s podskladi zanimi predvsem zaradi ugodne davčne obravnave. Vlagatelji so namreč pri prenosu sredstev med podskladi upravičeni do zamika prijave kapitalskih dobičkov. Kapitalske dobičke prijavijo šele, ko si dajo izplačati enote podsklada. 
Podsklad je del krovnega sklada. Ima svojo naložbeno politiko, zanj se ločeno izračunava in objavlja dnevna vrednost enote premoženja, vendar pa pri poslovanju z njim veljajo določene davčne olajšave. In sicer vlagatelj pri prenosu sredstev med podskladi istega krovnega sklada lahko uveljavlja odlog obdavčitve ustvarjenih kapitalskih dobičkov. Prijavo kapitalskih dobičkov je dolžan oddati šele, ko si da izplačati sredstva iz podsklada. 
Družba za upravljanje je gospodarska družba, ustanovljena v skladu z Zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, ki se ukvarja izključno z upravljanjem investicijskih skladov.

KBM Infond upravlja skupaj  25 skladov, in sicer Krovni sklad Infond z osemnajstimi podskladi, Krovni sklad Perspektiva s 6 podskladi in vzajemni sklad Infond PBGS, mešani sklad. 
Vzajemni skladi predstavljajo zelo priljubljeno in pregledno obliko varčevanja v vrednostnih papirjih. Primerni so za vse, ki želijo investirati v nakup delnic, obveznic in drugih vrednostnih papirjev, vendar nimajo dovolj znanja ali časa, da bi to izvedli sami. Zato investiranje zaupajo strokovni osebi - upravljavcu vzajemnega sklada, ki z razpršenostjo naložb skrbi tudi za varnost naložb. 
Varčevanje v vzajemnih skladih priporočamo kot dopolnitev h klasičnim oblikam varčevanja s fiksnim donosom, kot so na primer bančni depoziti. V Infondove sklade lahko nalagate že z nizkimi zneski za vaše osebne finančne cilje: nakup stanovanja čez leta, šolanje otrok, dodatno pokojnino. Vzajemni skladi so ena najbolj enostavnih in preglednih oblik naložbe v vrednostne papirje!

Stalna likvidnost in stroškovna učinkovitost: kadarkoli lahko zahtevate izplačilo svojih sredstev v skladu - najkasneje v petih delovnih dneh od prejema zahteve bo denar na vašem računu. Zaradi svoje velikosti sklad dosega tudi nižje stroške trgovanja kot individualni investitorji, ob tem pa ne plačuje davka na dobiček, ker ni pravna oseba.

Možnost vplačil nizkih zneskov: V vzajemnem skladu lahko vsak varčuje po svojih zmožnostih, saj ne zahteva velikega premoženja.

Varnost vlog je zagotovljena z upoštevanjem vseh zakonskih določb, z razpršenostjo naložb ter z nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, skrbniške banke in revizorjev. Nihanjem borznih trgov pa se tukaj ni mogoče izogniti. 
Vzajemni sklad je sestavljen iz naložb v vrednostne papirje različnih izdajateljev. Družba za upravljanje sredstva vzajemnega sklada razporeja v različne vrste naložb (delnice, obveznice in tako dalje), v okviru posamezne vrste naložb pa v različne naložbe (različne delnice). Glede na to, da je premoženje vzajemnega sklada sestavljeno iz večjega število naložb, je vpliv ene nedonosne naložbe na premoženje vzajemnega sklada zelo majhen. Večje število naložb v vrednostne papirje družb z visoko boniteto in ustrezna razpršenost teh naložb tako zagotavljajo veliko varnost naložbe. 
To je v prvi vrsti naloga Agencije za trg vrednostnih papirjev. Agencija je neodvisna državna institucija, ki sprotno in trajno spremlja poslovanje vzajemnih skladov in družb za upravljanje. Nadzor nad poslovanjem družbe za upravljanje in vzajemnih skladov enkrat letno opravi tudi revizijska hiša, ki pripravi pisno mnenje o tem, ali je poslovanje vzajemnih skladov in družbe za upravljanje potekalo v skladu z zakonom. Poleg tega poslovanje vzajemnih skladov dnevno spremlja banka skrbnica (v primeru Infondovih vzajemnih skladov Nova LB). 
Družba za upravljanje lastnikom vzajemnega sklada ne deli čistega dobička. Čisti dobiček se ponovno investira v sklad, tako da se povečuje vrednost enote premoženja sklada. 

Temeljni dokument, ki pomaga investitorju pri odločitvi za nakup investicijskih kuponov vzajemnega sklada ali podsklada, je Prospekt z vključenimi pravili upravljanja. V njem so zbrani vsi bistveni podatki o poslovanju sklada. Povzetek je na voljo v dokumentu Ključni podatki za vlagatelje. Poslovanje skladov za zadnji obračunski dan vsakega koledarskega meseca pa je objavljeno v mesečnih poročilih.

Za vse sklade so objavljana tudi revidirana letna poročila in nerevidirana polletna poročila.

Dokumentacija vseh Infondovih skladov je na voljo na naši spletni strani, prav tako jih lahko dobite na vseh vpisnih mestih. Nasvet o nakupu investicijskih kuponov lahko dobite tudi pri strokovnjaku družbe za upravljanje za področje vzajemnih skladov in sicer na telefonski številki (02) 229-20-80 ali brezplačni telefonski številki 080 22 42.

 

Vlagatelj v podsklade krovnega sklada in v vzajemne sklade lahko postanete tako, da se osebo zglasite na vpisnem mestu.
S seboj prinesete:

  • osebni dokument,
  • kartico transakcijskega računa in
  • davčno številko.

Na vpisnem mestu bodo testirali vašo osebno nagnjenost k tveganju, predstavili ponudbo skladov in katere vam priporočajo glede na vašo izkazano nagnjenost k tveganju, vas seznanili z vsebino Pravil upravljanja sklada ali skladov, ki vas zanimajo, predali vam bodo dokumentacijo izbranih skladov in podpisali boste pristopnico. Številka pristopnice je osnova za vsa vplačila v sklad.

Z vsemi skladi v upravljanju KBM Infond je mogoče tudi elektronsko poslovanje prek aplikacije Infond@Net. Za elektronsko poslovanje potrebujete digitalni certifikat (ki pa ga lahko brezplačno naročite na primer na upravni enoti). Infond@Net omogoča tako pristop k skladom kot pregled stanja in opravljenih transakcij, predajo zahtev za prenose sredstev med skladi in zahtev za izplačilo.

Postopki pristopa k skladom...

 
Seveda, tudi pravna oseba lahko postane vlagatelj v sklade. 
Vlagatelj je lahko katerakoli oseba, tudi mladoletniki. Res pa je, da za mladoletne osebe veljajo nekatere posebnosti

Vplačilo v sklad, za katerega ima vlagatelj odprto pristopno izjavo, se izvede z nakazilom prek UPN obrazca (splošna položnica po starem) v katerikoli običajni obliki - prek bančnega okenca ali prek vašega elektronskega bančništva.

Vse podatke o številki računa in sklicih dobite od družbe za upravljanje. Če jih morda ne najdete, nas lahko zmeraj pokličete zanje na 080 22 42 ali nam pišete - poslali vam jih bomo na dom.

 

Za podsklade Krovnega sklada Perspektiva je najmanjše vplačilo 50 evrov.

Za ostale sklade omejitve ni, vendar ocenjujemo, da je smiseln znesek za mesečna nakazila prek direktnih obremenitev 25 evrov in več, s čemer lahko vlagatelj pridobi še dodatne ugodnosti pri vstopnih stroških, saj se nakazila v mesečni vrednosti od 25 do 1.000 evrov prek direktne obremenitve kategorizirajo kot varčevalni načrt, za katerega se obračunavajo polovični sicer veljavni vstopni stroški..

 
Imetnik investicijskih kuponov lahko iz sklada izstopi kadarkoli, denar pa se mu nakaže na osebni račun najkasneje peti delovni dan po prejemu kompletne Zahteve za izplačilo.

Postopek izplačila dela ali celotne vrednosti naložbe v skladu... 
Rok za izplačilo je največ pet delovnih dni od prejema zahteve za izplačilo. Če to dopušča investicijska politika sklada in trenutna likvidnost, lahko upravljavec sredstev ta rok ustrezno skrajša. Družba za upravljanje mora izplačilo opraviti po vrstnem redu prejetih zahtevkov, s tem da lahko upošteva želje komitentov glede valute izplačila v okviru petdnevnega zakonskega roka. 
Družba za upravljanje upravlja s premoženjem vzajemnega sklada v skladu s pravili upravljanja vzajemnega sklada, v katerih določi naložbeno politiko, višino provizij in druga vprašanja, ki so pomembna za upravljanje s premoženjem sklada.

Kako upravljamo... 

V delnice, obveznice, kratkoročne vrednostne papirje, bančne depozite in ostale naložbe, predpisane z zakonom.

Naložbena politika posameznega sklada je opredeljena v Pravilih upravljanja (del dokumenta Prospekt z vključenimi pravili upravljanja), ki so na voljo med dokumenti vsakega sklada na tej spletni strani, dobite pa jih lahko tudi na vseh vpisnih mestih.

 
O tem odloča skupina strokovnjakov družbe za upravljanje KBM Infond. Sredstva sklada se nalagajo v skladu s pogoji, določenimi v Zakonu o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, določili naložbene politike, navedene v Pravilih upravljanja posameznega sklada, upoštevajo pa tudi vse razpoložljive informacije o položaju delniških družb in pričakovanih dogodkih na trgu.

Sredstva Infondovih vzajemnih skladov upravlja ekipa osmih izkušenih upravljavcev in analitikov. Upravljavci skladov dnevno spremljajo, kaj se dogaja na svetovnih kapitalskih trgih in v gospodarstvu in izbirajo uspešna podjetja z domišljenimi razvojnimi strategijami in potenciali. To je celodnevno delo, saj se zjutraj posluje na azijskih, čez dan na evropskih in zvečer na ameriških borznih trgih. 
Za kakovost naložb je odgovoren upravljavec, ki izbira naložbe na osnovi naložbene politike sklada, določene v Pravilih upravljanja, ter ocene o primernosti naložbe za dobro vlagateljev.

Družba KBM Infond je bila ustanovljena leta 1993 kot ena prvih družb za upravljanje skladov v Sloveniji. Danes upravljamo več kot četrt milijarde evrov sredstev skoraj 100.000 vlagateljev. Prepričani smo, da zaupanje vlagateljev najbolje govori o tem, da kakovostno upravljamo sredstva, ki so nam jih zaupali. 

Skladi se med seboj razlikujejo predvsem po naložbeni politiki in stopnji tveganja. Družba upravlja skupaj 25 skladov v dveh krovnih skladih in vzajemnem skladu Infond PBGS.

Krovni sklad Infond združuje 18 podskladov - trinajst delniških, tri mešane in po enega obvezniškega in podsklad denarnega trga. Med seboj se razlikujejo glede na to, v kakšen tip vrednostnih papirjev pretežno nalagajo sredstva vlagateljev (delniški, obvezniški, mešani...), lahko tudi glede na regijo (npr. Evropa, Amerika, BRIC regija...) ali gospodarsko panogo (npr. zdravstvo, informacijska tehnologija, potrošne dobrine, energetika...).

Krovni sklad Perspektiva združuje 6 podskladov - dva delniška in štiri mešane.

Kako se nalaga sredstva posameznega sklada, opredeljuje naložbena politika, ki je opisana v dokumentu Prospekt z vključenimi pravili upravljanja, na voljo pa je pri vsakem od skladov med dokumenti. Osnovne podatke o skladu se najde v dokumentu Ključni podatki za vlagatelje, o trenutnih sestavah portfelja vsakega sklada pa v Mesečnih poročilih.

 
Vrednost točke oziroma vrednost enote premoženja (VEP) sklada izračunamo tako, da od celotnih sredstev sklada odštejemo obveznosti in rezervacije, dobljena razlika pa se deli s številom vseh enot v obtoku. 
Vrednosti enot premoženja vzajemnih skladov vsak dan objavljajo dnevniki Delo, Dnevnik, Večer in Finance, spletni servisi, seveda pa so objavljene tudi na naši spletni strani.

Za Infondove sklade lahko dobivate dnevne vrednosti enot tudi po elektronski pošti, če se prijavite.

Za sprotno spremljanje vrednosti vaših naložb pa vam priporočamo uporabo spletne aplikacije Infond@Net. Na voljo sta dve obliki: Infond@Net za vpoglede, ki deluje z uporabniškim imenom in geslom, in Infond@Net za imetnike digitalnih certifikatov, pri katerem lahko tudi sami izvajate odpiranje novih pristopnih izjav, oddajo zahtev za prenos med podskladi ali izplačilo sredstev. 
Donosi vzajemnih skladov so povezani z naložbenim tveganjem in odvisni tudi od tega, v kakšnem tipu vzajemnega sklada nalagate svoje sredstva. Višji, kot je potencialen donos, višje je naložbeno tveganje. Dolgoletni povprečni letni donosi vzajemnih skladov se gibajo od 3 % pri obvezniških, 6 % pri mešanih, pri delniških skladih pa tudi 8 %.

Več o donosnosti Infondovih vzajemnih skladov si lahko ogledate v mesečnih poročilih, ki so na voljo pri vsakem vzajemnem skladu. 
Uspešnost sklada merimo tako, da donos vzajemnega sklada v določenem obdobju primerjamo z donosnostjo drugih alternativnih naložb, na primer z vezavo denarja v bankah, nakupom deviz ter s primerjalnimi borznimi indeksi in seveda tudi v primerjavi z drugimi skladi enakih naložbenih politik. 
Pristop k skladu je brezplačen, saj je v resnici sklenitev pogodbe o pristopu k skladu in s tem podoben odprtju transakcijskega računa v banki. Vstopne stroške se plačuje od vsakega nakazila sredstev v sklad. 

Vstopni stroški so znesek, ki ga vlagatelji poravnajo ob novem vplačilu v sklad.

Višina vstopnih stroškov je objavljena v poglavju Stroški pri vsakem skladu, in je odvisna od skupne vrednosti vplačila v istem dnevu v enega ali več skladov, ki jih upravljanja KBM Infond, in od skupnega zneska naloženih sredstev posameznega vlagatelja.

KBM Infond za podsklade Krovnega sklada Infond omogoča še posebno ugodne, polovične vstopne stroške za vlagatelje, ki se odločijo za mesečna vplačila v znesku med 25 in 1000 evri prek direktne obremenitve.

Občasno je v okviru trženjskih akcij mogoče vplačati v sklade tudi brez vstopnih stroškov. Takšne akcije so posebej oglaševane na vstopni strani.

 

Izstopni stroški so stroški, ki jih vlagatelj poravna ob izplačilu iz sklada. Večina skladov, ki jih upravlja KBM Infond, izstopnih stroškov nima.

Izstopne stroške se pri skladih, ki jih upravlja KBM Infond, zaračunava na samo štirih skladih, ki izhajajo iz pooblaščenih investicijskih družb, ki so zbirale certifikatska sredstva v času privatizacije - to so Infond Global, Infond Dynamic, Infond Krekov Globalni in Infond PBGS.

 

Družba za upravljanje je za opravljanje upravljavskih storitev upravičena do provizije.

Upravljavska provizija je izražena v odstotku od čiste vrednosti premoženja investicijskega sklada. Je posredni strošek, saj vse vsak dan v izračunu čiste vrednosti sredstev vsakega sklada obračuna dnevni delež letne upravljavske provizije. Upravljavska provizija je tako že zajeta v vrednosti enote.

 
Skrbniška banka je za opravljanje skrbniških storitev upravičena do provizije, ki je izražena v odstotku od čiste vrednosti premoženja sklada.

Je posredni strošek, saj vse vsak dan v izračunu čiste vrednosti sredstev vsakega sklada obračuna dnevni delež letne skrbniške provizije. Skrbniška provizija je tako že zajeta v vrednosti enote. 

Skupni stroški sklada (CSP) se prikazujejo za koledarsko leto in so objavljeni v dokumentu Ključni podatki za vlagatelje in na tej spletni strani v poglavju Ključni podatki/Podatki o skladu vsakega sklada.

Skupni stroški sklada izkazujejo delež vseh posrednih stroškov sklada v posameznem koledarskem letu, torej ne vključujejo vstopnih in izstopnih stroškov.

 
Po Zakonu o dohodnini, ki se uporablja od 1.1.2007 dalje, so dohodki iz vzajemnih skladov obdavčeni kot kapitalski dobiček - torej razlika med nakupno in prodajno vrednostjo. Za obdavčitev se ustvarjene kapitalske dobičke prijavlja do 28. februarja za prodaje enot skladov, opravljene v preteklem letu.

Nakupna vrednost za investicijske kupone se obračunava na osnovi dejanske vrednosti enote premoženja na dan nakupa, razen v primeru, če so bile enote kupljene pred 1. januarjem 2003. V tem primeru se kot vrednost enote premoženja upošteva VEP z dne 1. januar 2006.

Nakupna vrednost se lahko dvigne za 1 % normiranih stroškov ob pridobitvi. Prodajna vrednost enot se obračunava po realni vrednosti enote premoženja na dan prodaje, ki se lahko zniža za 1 % normiranih stroškov ob odsvojitvi.

Obdavčitev kapitalskega dobička je odvisna od tega, koliko časa je minilo od dneva pridobitve prodanih investicijskih kuponov:
  • do 5 let - 25 % davka na kapitalski dobiček,
  • nad 5 do 10 let - 15 % davka na kapitalski dobiček,
  • nad 10 do 15 let - 10 % davka na kapitalski dobiček,
  • nad 15 do 20 let - 5 % davka na kapitalski dobiček.
Po 20 letu od dneva nakupa ustvarjen kapitalskih donos ni več obdavčen. 
Ne, preoblikovanje je davčno nevtralno.

Takšna preoblikovanja (iz investicijskih družb, ki izhajajo iz pidov, ki so zbirali certifikate, v vzajemne sklade) so bila izvedena na sedanjih Infond Global, Infond Dynamic, Infond Krekov Globalni in Infond PBGS. 
Če fizična oseba kupuje istovrstni vrednostni papir v različnih časovnih obdobjih in jih tudi v različnih časovnih obdobjih prodaja, se za določitev vrednosti nabavne cene prodanih vrednostnih papirjev upošteva cena, pridobljena na osnovi FIFO metode (first-in, first-out), po kateri se kot nakupna cena prodanih vrednostnih papirjev šteje nakupna cena najprej pridobljenih vrednostnih papirjev. 
Za nakup in prodajo investicijskih kuponov lahko pooblastite drugo osebo, in sicer tako, da izpolnite in podpišete pooblastilo, ki je natisnjeno na pristopni izjavi.

Pooblaščenec lahko naroči tudi prodajo enot premoženja, če se sredstva nakažejo na transakcijski račun vlagatelja. 

Pristopno izjavo je mogoče odpreti tudi na ime mladoletne osebe. V tem primeru je do 15. leta te osebe podpisnik dokumentov zanjo zakoniti zastopnik, od 15. do 18. leta mladoletne osebe zakoniti zastopnik in mladoletna oseba, po napolnjenem 18. letu starosti pa vlagatelj samostojno razpolaga z naložbo.

Slovenska zakonodaja ščiti premoženje mladoletnih oseb do 15. leta starosti. Zakoniti zastopnik lahko z naložbami upravlja, na primer prenaša sredstva znotraj krovnega sklada. V primeru, da bi zahteval izplačilo, pa potrebuje še soglasje pristojnega Centra za socialno delo. Varstvo premoženja mladoletnih oseb preneha z dopolnjenim 15. letom.

 

Naložba v vzajemnem skladu predstavlja premoženje pokojnika in mora biti predmet sklepa o dedovanju. Dediči pravnomočni sklep o dedovanju ali notarsko overjen prepis sklepa posredujejo družbi za upravljanje (na naslov KBM Infond, družba za upravljanje, d.o.o. - Skupina Nove KBM, Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor). Ta investicijske kupone, ki so predmet dedovanja, Infond v skladu s sklepom sodišča preknjiži na posamezne dediče.

V praksi lahko dediči vse uredijo na najbližjem vpisnem mestu - s seboj vzamejo:

  • pravnomočni sklep o dedovanju,
  • svoj osebni dokument,
  • kartico bančnega računa in
  • davčno številko.

Na vpisnem mestu jim bodo odprli pristopne izjave za dedovane sklade in vse dokumente posredovali na sedež družbe, kjer izvedemo prenos dedovanih enot na dediče. Strošek preknjižbe enot je 12,00 evrov na dediča, ne glede na to, koliko skladov in v kolikšni vrednosti je podedoval. Ko prejmejo obvestilo o imetništvu dedovanih enot, lahko vlagatelji prosto razpolagajo z njimi.

 
Enot skladov ni mogoče prepisati/podariti drugi osebi. Sredstva, ki jih ima vlagatelj v vzajemnih skladih, je mogoče podariti le tako, da si da vlagatelj sredstva izplačati in jih potem podari obdarjencu.

  
Aktualno
Grčija se vrača med žive
20.07.2017
Gospodarske napovedi za Grčijo so v letošnjem letu nekoliko bolj spodbudne.
Komu naj verjamejo vlagatelji
14.07.2017
Vlagateljev ne skrbijo niti morebitna ohladitev rasti BDP, niti previsoka inflacija, niti padanje tečaja dolarja
Prvo polletje in pogled naprej
11.07.2017
Globalni delniški trgi še naprej pozitivno
Izpostavljeni skladi
Infond 2040, podsklad ciljnega datuma
Infond ALFA, mešani podsklad
Infond BETA, delniški podsklad razvitih trgov
Infond ENERGY, delniški podsklad
Infond TECHNOLOGY, delniški podsklad
KBM Infond, družba za upravljanje, d.o.o. - Skupina Nove KBM
Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor, tel. 02/229 2080, fax. 02/229 2796
Grafična in računalniška izvedba BuyITC d.o.o.