Ameriška podjetja postajajo ''elektrarne'' | SAVA INFOND

Skoraj celo stoletje so bogate države uporabljale en sam model distribucije električne energije: pošiljanje električne energije iz velikih omrežij do malih uporabnikov (domovi, pisarne in tovarne). Kot kaže, bi se ta model lahko spremenil. Namreč v ZDA se vse več podjetij odloča za izključitev iz energetskih omrežij zaradi samostojne proizvodnje električne energije.

Od leta 2006 se je število postaj za proizvodnjo električne energije v komercialnih in industrijskih objektih več kot početverilo na kar okoli 40.000 postaj.

Takšen trend ni po godu podjetjem, ki se ukvarjajo z distribucijo električne energije, saj jih skrbi, da podjetja, ki se odločajo za proizvodnjo lastne električne energije, postajajo energetsko neodvisna - nekatera delno, nekatera pa v celoti. Kot pravijo strokovnjaki, je to posledica padca cen solarnih panelov in cen zemeljskega plina na eni strani, delno pa zaradi strahu, da bodo zaradi naravnih nesreč v prihodnosti imeli večje prekinitve v distribuciji elektrike. To se je zgodilo npr. pred letom dni, ko je pustošil orkan Sandy. Ta trend pa skrbi tudi lokalne in zvezne regulatorje, saj bi prehod iz klasične distribucije energije lahko ogrozil vzdrževanje dragih omrežij in samih elektrarn.

Čeprav ta del proizvodnje predstavlja 5 % celotnega ameriškega energetskega trga, pa je ravno zaradi padca cen sončnih modulov cena proizvedene elektrike padla na nivo, ki je konkurenčen konvencionalni proizvodnji, in nekatera podjetja že ocenjujejo, da se približujemo točki, ko bo lastna proizvodnja cenejša od nakupa pri javnem operaterju.

Eden izmed največjih svetovnih trgovcev Wallmart načrtuje do leta 2020 proizvesti 20 % elektrike za svoje energetske potrebe in aktivirati potencial ogromnih površin na strehah svojih trgovskih centrov. Še več je naredilo podjetje Google, ki trenutno uporablja 34 % energije iz obnovljivih virov, nekaj je pridela samo, preostanek pa odkupi na trgu od javnih ponudnikov in vetrnih elektrarn v bližini njihovih podatkovnih centrov. Podobno tudi podjetje Apple 16 % potrebne elektrike generira iz sončnih modulov in bioplina, njihov center v mestu Maiden pa je popolnoma energetsko samostojen. Zanimiv je tudi primer podjetja BMW, ki 50 % potrebne energije za svojo tovarno v Severni Karolini, kjer so lani proizvedli 300.000 vozil, pridobi iz metana, ki ga pridelajo na bližnjem smetišču.

Vse te projekte 'čiste energije' podpira tudi ameriška vlada, saj so podjetja upravičena do zveznih in državnih subvencij. V primeru solarne naprave je dobropis 30 %, ki pa naj bi se do leta 2017 znižal na 10 %. Vladni uradniki pravijo da je premik k okolju prijaznejšim energetskim virom vsesplošno dober, saj se zmanjšuje odvisnost od premoga, s katerim Američani še vedno proizvedejo okrog 40 % celotne električne energije.

Podjetja, ki so namestila največ sončnih modulov v megavatnih urah

Wallmart	65,0
Costco	38,9
Kohl's	36,5
Ikea	21,5
Macy's	16,2
McGraw Hill	14,1
Johnson & Johnson	11,6
Staples	10,8
Campbell's Soup	9,9
Walgren	8,2

Vir: http://www.seia.org