Bo kvantitativno sproščanje ECB-ja delovalo? | SAVA INFOND

Evropska centralna banka (ECB) je marca 2015 začela s programom kvantitativnega sproščanja (QE), ki bi naj trajal vse do septembra 2016 oz. dokler se inflacija ne približa ciljni 2 % inflaciji. Podrobnosti programa so sledeče: mesečno bodo odkupili 60 milijard EUR državnih obveznic z ročnostjo 2 do 30 let; celoten program bo tako znašal 1.140 milijard EUR. Sestavljen je tako, da 20 % celotnega programa izvaja ECB, preostalih 80 % pa nacionalne centralne banke. To pomeni, da so nakupi s strani ECB po okriljem skupnega jamstva in bi se morebitne izgube iz nakupov teh vrednostnih papirjev delile solidarno (glede na kapitalski ključ v ECB). Na drugi strani preostali del programa in morebitne potencialne izgube krijejo članice Evropske monetarne unije samostojno.

Zgodovina kvantitativnega sproščanja (QE) od prvega poskusa Japonske centralne banke (BOJ) leta 2001 ne predstavlja magičnega orodja, ki bi centralnim bankam omogočalo doseganje vseh zastavljenih ciljev. Rezultati te kratke zgodovine so mešani. Programi QE centralnih bank so večinoma pripomogli k dvigu finančnega premoženja, predvsem vrednosti delniških naložb, ter hkrati oslabili menjalni tečaj, medtem ko je bistveno manj dokazov, da bi prispevali h gospodarski rasti in inflaciji.


Začetek in velikost programov QE

	TRAJANJE	VREDNOST	% BDP
ZDA
QE1	nov 2008 - mar 2010	1.725 mrd USD	12
QE2	nov 2010 - jun 2011	600 mrd USD	4
Op. Twist	sep 2011 - jun 2012	400 mrd USD	2,7
QE3	sep 2012 - okt 2014	1.605 mrd USD	9,6
Velika Britanija
QE1	mar 2009 - jan 2010	200 mrd GBP	14,1
QE2	okt 2011 - maj 2012	125 mrd GBP	8
QE3	jul 2012 - okt 2012	50 mrd GBP	3,2
Japonska
QE	mar 2001 - mar 2006	36.700 mrd ?	7,3
QQE*	april 2013 - mar 2015	136.000 mrd ?	27,7
EMU
QE	mar 2015 - sep 2016	1.080 mrd EUR	10,7

*QQE – BOJ je aprilu 2013 začela zraven kvantitativnega še kvalitativno sproščanje. To v praksi pomeni, da je bistveno podaljšala ročnost nakupa obveznic in hkrati vključila v program ostale vrednostne papirje.
Vir: CE 2015.


V nasprotju s konvencionalno monetarno politiko obstaja malo dokazov o učinkovitosti QE. Prvi program je leta 2001 začela izvajati BOJ, ki sedaj izvaja že drugega. Od svetovne finančne krize leta 2008 sta ZDA in Velika Britanija že izpeljali po tri programe QE. Nazadnje je začetek izvajanja QE objavila ECB. Največji program kvantitativnega sproščanja predstavlja drugi QE BOJ, saj njegova velikost presega četrtino bruto domačega proizvoda, medtem ko sta zadnji program ZDA in EMU znašala okrog 10 %.

V teoriji se je poskušalo izmeriti oz. kvantificirati vpliv QE, vendar ni enotnega pogleda, preko katerih transmisijskih kanalov program QE dejansko deluje. Capital Economics (2015) je izpostavil pet ključnih:
-    povečanje denarne mase,
-    znižanje donosnosti državni obveznic,
-    rebalansiranje portfeljev,
-    oslabitev menjalnega tečaja,
-    dvig inflacijskih pričakovanj.

Na podlagi študije Capital Economics je QE na primerih Japonske, ZDA in Velike Britanije vplival na povečanje primarnega denarja, medtem ko ni povzročil bistvenega povečanja širših denarnih agregatov in s tem denarne mase.

Prav tako ni jasne povezave med nakupi državnih obveznic in zniževanjem njihove donosnosti. V določenih obdobjih je namreč prišlo celo do dviga donosnosti državnih obveznic. Skratka, splošno prepričanje, da nakupi obveznic s strani centralnih bank vodijo do znižanja donosnosti, nima trdne empirične podlage.

Na podlagi empirični podatkov QE najmočneje vpliva na dvig vrednosti delniških naložb, medtem ko ni podatkov, da bi bistveno vplival na cene nepremičnin. QE v ZDA, Japonski (2013) in nazadnje v EMU je pozitivno vplival na rast delniških tečajev - evropske delnice so tako od začetka leta pridobile okrog 20 %.

Vpliv QE na slabitev menjalnega tečaja je bila prisotna na Japonskem in zaenkrat v EMU, medtem ko v Veliki Britaniji ni prišlo do podobnega učinka. Skratka, četudi QE vpliva na slabitev menjalnega tečaja, se zastavlja vprašanje, ali depreciacija valute vodi do trajne rasti in inflacije.

V praksi obstaja omejeno dokazov, da QE vpliva na dvig inflacijskih pričakovanj. Inflacijska pričakovanja v ZDA so se povzpela ob najavi programov, medtem ko so proti koncu programa zbledela.

V praksi kvantitativno sproščanje, gledano skozi prizmo pet transmisijskih kanalov, ni bistveno pripomoglo k izboljšanju ekonomskih pogojev, predvsem dvigu gospodarske rasti in inflacije. Na drugi strani je QE imel pozitiven vpliv na dvig vrednosti delniških naložb in slabitev menjalnega tečaja, kar pa omejeno vpliva na ključna cilja centralnih bank -  inflacijo in gospodarsko rast.