Boj za bogastvo na Arktiki | SAVA INFOND

Glede na dejstvo, da se arktični led topi z rekordno hitrostjo, se je pričel boj med svetovnimi supersilami za politični in gospodarski položaj v območjih, ki so bila do sedaj obravnavana kot ničvredne puščave. Skratka, v igri so obilne arktične zaloge nafte, plina in mineralov katere, zahvaljujoč klimatskim spremembam, postajajo dostopne na včasih nedostopnih krajih, odpirajo pa se tudi nove plovne poti in ladijski prevozi.

Strokovnjaki pravijo, da je letos Kitajska postala zelo agresivna na tem ledenem polju in izzvala preplah med silami Zahoda. Za razliko od Kitajske si ZDA, Rusija in nekaj ostalih evropskih držav lastijo določene dele Arktike, vendar Kitajski to ne preprečuje, da uporabi svojo moč in diplomatski vpliv pri zavarovanju te strateške točke. V zadnjih dveh letih se je v kitajski zunanji politiki ta tema po prioriteti povzpela zelo visoko. Pričela so se lobiranja za pridobitev statusa trajnega opazovalca pri Arktičnem svetu, neformalni mednarodni organizaciji, katero sestavlja osem arktičnih držav, z namenom sodelovanja pri razvijanju politike za regijo, saj kot sami pravijo, je to bogastvo last vsega človeštva. S ciljem večjega vpliva na strateški Svet in izboljšanja odnosov z arktičnimi državami so kitajski ministri to poletje obiskali Dansko, Švedsko in Islandijo in jim ponudili ugodne trgovinske sporazume. Visoki diplomati so obiskali tudi Grenlandijo, nekdaj norveško, kasneje dansko kolonijo, ki ima sedaj status samoupravne države, ki sodi v okvir Kraljevine Danske. Na Grenlandiji kitajska podjetja že investirajo v rudarsko industrijo, ob zadnjem obisku pa so državi z le 56.000 prebivalci predlagali, da zaposlijo kitajsko delovno silo. Zahodne države so še posebej zaskrbljene zaradi kitajskega dvorjenja tej revni in redko naseljeni državi, saj so s topljenjem ledu postala atraktivna številna nahajališča mineralov ter redkih kovin, ki se uporabljajo v tehnoloških napravah in vojaških navigacijskih sistemih.

Podpredsednik Evropske unije je v mesecu juniju pohitel v prestolnico Grenlandije Nuuk s ponudbo nekaj sto milijonov evrov finančne pomoči za razvoj v zameno, da Grenlandija ne bi dala Kitajski posebnih pravic dostopa do redkih kovin. Prav tako sta bila letos prvič na obisku državna sekretarka Hillary Clinton in južnokorejski predsednik. In kot pravi grenlandski predsednik vlade je odnos do njihove države v zadnjem letu popolnoma drugačen kot v preteklosti, verjetno pa ne zaradi prijaznosti Inuitov, ampak zaradi tega, ker imajo kaj za ponuditi.

Trenutno na Grenlandiji deluje samo en rudnik, načrtovanih je še okoli 100 novih, koristi od otoplitve pa bo imela tudi naftna industrija. Po nekaterih ocenah se na Arktiki nahaja približno 20 odstotkov celotne svetovne zaloge nafte in plina in največje naftne družbe se že pripravljajo na prve vrtine. Še najbližje je družba Shell, kjer prve sodčke pričakujejo načrpati še letos.