080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Damjan Kovačič,
upravljavec analitik
Za letošnje tretje četrtletje je bila na borznih trgih značilna izrazita prociklična rotacija, saj so bili z izjemo energetskega sektorja pozitivni donosi vseh cikličnih sektorjev, to so informacijska tehnologija, finance, materiali, trajne potrošne dobrine in industrija, zaostajali pa so defenzivni sektorji osnovnih potrošnih dobrin, telekomi, zdravstvo in oskrba. Povprečni dolarski donosi cikličnih sektorjev so bili +4 %, defenzivnih pa -6 %, kar pomeni deset odstotno relativno razliko v donosih, največjo od leta 2013. Ključno vprašanje za vlagatelje na delniških trgih je, ali se bo močan trend rasti »tveganih« cikličnih naložb nadaljeval, ali pa se bo kot v letih 2012, 2013 in 2014 kmalu izpel.
Za večletno vzdržno rast cikličnih sektorjev je bila v preteklosti zaslužna kombinacija nadpovprečne gospodarske rasti, dvigovanja obrestnih mer, rasti cen surovin, padanja tečaja dolarja in močnega pospeška v rasti dobičkov podjetij (vir: Citi Research). V tem trenutku gredo najbolj v prid cikličnim naložbam zelo ugodna vrednotenja, rast cen energentov in surovin, dvigovanje obrestnih mer v ZDA in stabilizacija tečaja dolarja. Po drugi strani pa sta močna zaviralna dejavnika za potencialni večletni primat cikličnih naložb šibka dinamika globalne gospodarske rasti in prepočasna, komaj okoli 3-odstotna rast dobičkov podjetij.
Vlagatelji na borzah si želimo, da bi ciklične naložbe še naprej poganjale rast borznih trgov, vendar pa naj bo, v odsotnosti močnejše rasti dobičkov, na prvem mestu preudarna razpršitev tveganja med geografsko in sektorsko raznolike delniške sklade.
Borzni indeksi svetovnih razvitih trgov se letos do začetka oktobra v evrih v povprečju niso premaknili z izhodiščnih vrednosti: S&P 500 (+2,7 %), Dow Jones (+1,7 %), tehnološki Nasdaq (+2,7 %), evropski Stoxx Europe 600 (-6,7 %), nemški DAX (-5,1 %), japonski Nikkei (-0,1 %) in svetovni indeks razvitih trgov MSCI World (+0,0 %).
Trgi v razvoju – Letos opazno najdonosnejši
mag. Jure Dubravica
direktor sektorja upravljanja naložb
Po več letih upadanja je letos ponovno v ospredju Latinska Amerika, predvsem po zaslugi Brazilije, kjer so tečaji delnic letos dosegli že 60-odstotno rast. Delno je za to zaslužna valuta, ki se je v primerjavi z evrom okrepila za okrog 15 %. Večino rasti pa so vseeno pridelale delnice same. Razlogov za takšno stanje je več, od predhodnega večletnega padanja tečajev, cene surovin in napetega političnega okolja. Pritisk na tečaje je bil prevelik in pozitivni premiki (surovine, politika) so ponesli tečaje v višave. Na drugem koncu sveta, v Aziji, je rast nekoliko bolj umirjena. Tečaji delnic so zrasli »le« 7,2 % in še to vse v tretjem četrtletju, ki je za nami. Črn scenarij, ki je vključeval močnejši ameriški dolar, nizke cene surovin in kolaps Kitajske, se letos ni uresničil.
Gospodarska rast držav v razvoju ostaja občutno višja kot razvitih, poleg tega so vrednotenja še naprej na zgodovinsko nizkih nivojih in ugodnejša kot na razvitih trgih. Vsekakor pomemben argument za vlagatelje, ki sestavljajo globalni portfelj, da naj ne pozabijo na trge v razvoju. Vse kaže, da bo leto 2016 pomenilo konec petletnega medvedjega trenda na tem segmentu delniških trgov.
Slovenija – Slovenija zmanjšuje proračunski primanjkljaj in javni dolg
Uroš Selič
upravljavec - analitik
V letošnjem drugem četrtletju je Slovenija prvič po kriznem letu 2008 ustvarila javnofinančni presežek, in sicer za 52 milijonov evrov oziroma 0,5 odstotka BDP. Po podatkih statističnega urada so se javnofinančni prihodki povečali za 3,2 %, odhodki pa so se zmanjšali za 3,7 %. Izboljšalo se je tudi stanje dolga države, ki tako po novem znaša 32,3 mrd evrov, to je 82,3 odstotka BDP oziroma za 1,2 odstotne točke manj kot konec marca letos. V celotnem letu 2016 bodo slovenske javne finance še vedno izkazovale okoli 880 milijonov evrov (2,2 % BDP) primanjkljaja. Če se bodo uresničile napovedi finančnega ministrstva, bo na koncu primanjkljaj za 0,7 odstotne točke nižji kot lani, javni dolg pa naj bi padel na 80,2 %.
Prav tako zavidljivo rast 15 odstotkov v treh mesecih so zabeležile delnice Petrola, ki so poskočile zaradi dobrih polletnih rezultatov in špekulacij o spremembi večodstotnega lastništva.
Slovenski SBITOP indeks je v mesecu septembru realiziral 2,95 odstotni donos, medtem ko v prvih devetih mesecih 2016 beleži donos v višini 7,61 odstotkov.
Dolžniški trgi - Japonska centralna banka presenetila trge
mag. Rene Redžič
upravljavec naložb
Septembrsko zasedanje Evropske centralne banke (ECB) je med vlagatelji pustilo mešane občutke, potem ko predsednik ECB Mario Draghi ni postregel z znižanjem temeljnih obrestnih mer oz. razširil nabora inštrumentov primernih za odkup v okviru do marca prihodnje leto veljavnega programa kvantitativnega sproščanja. Predsednik ECB je bil na konferenci po sestanku precej zadržan, omenil je, da na srečanju ni bilo pogovorov glede morebitnega podaljšanja programa odkupov obveznic. Negotovost glede učinkovitosti dosedanjih ukrepov ECB je povzročila padce tako na obvezniških kot delniških trgih. Tako se je denimo zahtevana donosnost referenčne 10-letne nemške državne obveznice v mesecu septembru in začetku oktobra zvišala za 17 bazičnih točk iz -0,15 % na trenutnih 0,02 %, medtem ko je evropski delniški indeks Euro Stoxx 50 v prvi polovici meseca septembra izgubil slabe 3 % vrednosti, ki jih je nadoknadil v drugi polovici istega meseca. Evropske centralne bankirje poleg nizke stopnje inflacije skrbi tudi šibko gospodarsko okrevanje, saj so zmanjšali napoved glede evropske gospodarske rasti za leto 2017 iz 1,7 % na 1,6 %.
V zadnjem tednu septembra se je zaključilo tudi dvodnevno zasedanje ameriškega FED. Predstavniki centralne banke so ohranili ključno obrestno mero nespremenjeno. Za ohranitev ključne obrestne mere na sedanji ravni je glasovalo sedem od desetih predstavnikov, trije pa so zagovarjali dvig že na tokratnem zasedanju. Odbor sicer priznava, da se razmere v gospodarstvu izboljšujejo in da je trenutno stanje na trgu dela pozitivno. Še naprej narašča tudi trošenje gospodinjstev, medtem ko investicije v osnovna sredstva ostajajo sorazmerno skromna. Tudi letna inflacija ostaja pod želeno dvoodstotno ravnjo, avgusta je tako znašala 1,1 % (osnovna inflacija, brez cen energentov in hrane, pa 2,3 %). Kljub izboljšanjem FED ne želi hiteti s spremembami denarne politike, saj je trenutna politika naravnana na postopno izboljševanje trga dela ter približevanje inflacije dvema odstotkoma. Prihodnje zvišanje obrestne mere, ko bo do tega prišlo, pa bo po besedah predsednice FED Yellenove postopno (načrtovana dva dviga v letu 2017). Udeleženci na trgu sicer pričakujejo dvig obrestne mere še v letošnjem letu, saj decembrski dvig izkazuje skoraj 64-odstotno verjetnost.
V nasprotju z ECB in FED pa je trge presenetila Japonska centralna banka (BoJ), ki je na septembrski seji dodala dolgoročne cilje obrestnih mer znotraj programa odkupa sredstev ter sprejela nov okvir delovanja. BoJ se bo tako osredotočala na krivuljo donosnosti državnih obveznic in ne toliko na količino denarja v obtoku, s čimer želijo 10-letne donosnosti obveznic obdržati na sedanjih ravneh, ki so blizu 0 %. BoJ si bo tako prizadevala za zniževanje realnih obrestnih mer z nadzorom nad kratkoročnimi in dolgoročnimi obrestnimi merami. Hkrati je BoJ napovedala morebitna nova nižanja obrestnih mer, s katerim želi dvigniti inflacijo na ciljno raven do konca leta 2017.
