Borzni trendi - april 2013 | SAVA INFOND

Emerging markets – Rasti in padci






mag. Jure Dubravica
direktor sektorja upravljanja naložb

Raznolikost držav v razvoju se kaže tudi v dogajanju na delniških trgih. Ena svetlejših zvezd je bila argentinska, kjer je indeks v samo enem mesecu zrasel za 13,7 % v lokalni valuti (9,4 % v evrih) in postavil nov rekord vrednosti. Trg, ki je bil v letu 2012 eden najslabših, je v letošnjem letu privabil 'lovce na popuste' in postal eden najdonosnejših.

Na drugi strani imamo tudi manj bleščeče zvezde. Delnice družb iz Peruja so tudi v aprilu nadaljevale pot navzdol. Osrednji borzni indeks je v mesecu dni izgubil 12,6 % v lastni valuti (-16,5 % v evrih). Razlog je v strmem padcu cen surovin in posledično delnic rudarskih družb, ki so temelj perujskega gospodarstva. Dogajanje na trgu surovin na splošno igra zelo pomembno vlogo na trgih v razvoju, kjer je sektor materialov eden pomembnejših v mnogih državah. Dodaten šok je trg doživel po objavi podatkov s strani Kitajske, ki je objavila nižjo gospodarsko rast od pričakovane. Kitajsko okrevanje je v prvem kvartalu izgubilo nekaj zagona, rast BDP je bila 'le' 7,7 %.  Kljub temu se nadaljuje stabilna rast, ki za Kitajsko pomeni nekje v razponu med 7,4 in 7,9 %. Delnice kitajskih družb so tako približno na nivojih začetka leta. MSCI BRIC indeks, ki meri spremembo delniških tečajev v državah Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska, je v aprilu padel za 1 % (-1,7 %  v evrih).  


Razviti trgi - Dow Jones prvič v zgodovini presegel 15.000 točk, letos v evrih že +15 %






Damjan Kovačič
upravljavec - analitik

Svetovni delniški trgi postajajo vse bolj vroči, saj kot za stavo postavljajo nove rekordne mejnike. Na tem mestu moramo posebej izpostaviti najstarejši delniški indeks Dow Jones, ki je prvič v zgodovini prebil magično mejo 15.000 indeksnih točk, tako da je letos v evrih pridobil kar 15 % vrednosti.

Na ameriških borzah se je v zadnjem letu dni izoblikovala močna ločnica med 'mednarodnimi' družbami, ki ustvarjajo več kot polovico prihodkov izven ZDA in 'domačimi' družbami, ki dosegajo svoje prihodke pretežno v ZDA. Po podatkih Bespoke Investment so delnice 'domačih' družb v zadnjih 12 mesecih dosegle preko 21 % dolarski donos, medtem ko so 'mednarodne' družbe zrasle komaj za 8 %.

Po najnovejši napovedi Evropske komisije se bo gospodarstvo evroobmočja letos skrčilo še za 0,4 %, naslednje leto pa naj bi prišlo do rahlega okrevanja z 1,2-odstotno gospodarsko rastjo, ki pa bo preskromna, da bi prišlo do upada brezposelnosti. Letos in naslednje leto naj bi se tako stopnja brezposelnosti zadrževala na okoli 12 %, razlike med posameznimi članicami pa bodo ostale zelo velike. Zaradi nadaljevanja ekonomske stagnacije naj bi se javni dolg evroobmočja povzpel na 96 % bruto domačega proizvoda. Mogoče res ni veliko upanja, da bi prišlo do novega gospodarskega cikla rasti ali pomembnejših strukturnih reform v Evropi, vendar pa istočasno ne pričakujemo nenadnega močnega poslabšanja razmer. Seveda predvsem po zaslugi aktivne vloge evropske centralne banke in relativno stabilne globalne gospodarske rasti.

Na kapitalskih trgih je v zadnjih tednih prišlo do največjega razkoraka med vrednotenji evropskih delnic in podjetniških obveznic, in sicer delnice podjetij še nikoli v zgodovini niso bile tako poceni v primerjavi z njihovim dolgom. Podjetniške obveznice investicijskega razreda namreč prinašajo imetnikom rekordno nizke donose – samo 2,7 % (povprečni donosi so v zadnjih desetih letih znašali okoli 6 %), kar pomeni, da so že nižji od dividendnega donosa evropskih delnic. Zato so delnice evropskih podjetij zaradi svojih relativno ugodnih fundamentalnih vrednotenj za marsikaterega vlagatelja dolgoročno veliko bolj privlačne in donosne, kot bi poenostavljeno sklepali iz nezavidljive makroekonomske situacije.

Delniški indeksi razvitih svetovnih trgov so do začetka maja v evrih povprečno pridobili skoraj 13 odstotkov svoje vrednosti. Donos trgov do 7.5.2013: S&P 500 (+14 %), Dow Jones (+15 %), Nasdaq (+13 %), evropski Euro Stoxx 600 (+7,2 %), nemški DAX (+7,2 %), japonski Nikkei (+19,7 %) in indeks razvitih trgov MSCI EAFE (+11,4 %).


Slovenija – Tudi slovenski borzni trg je izkazoval rast






Uroš Selič
upravljavec - analitik

Če se začetek leta na slovenskem kapitalskem trgu ni pričel po željah vlagateljev, saj se za razliko od ostalih svetovnih trgov ni gibal pozitivno, smo bili pretekli mesec priča bolj pozitivnem razpoloženju. Indeks SBITOP je v mesecu dni pridobil dobrih 7 % in se je verjetno bolj po naključju gibal korelirano z ostalimi evropskimi finančnim trgi, ki so zaradi ponovne umiritve negotovosti v Evropi in dodatnih monetarnih spodbud Evropske centralne banke dosegli nov letošnji rekord.

Največ zaslug za ponovno nasmejane obraze na Ljubljanski borzi ima prav gotovo nova vlada, ki si krepi zaupanje glede napovedanega načrta za izhod iz krize. Vlada naj bi načrt v Bruselj poslala do 9. maja, Evropska komisija pa naj bi ga proučila do konca meseca in takrat oblikovala tudi posebna priporočila. Tokrat bo vloga teh priporočil še toliko bolj pomembna, saj bo služila kot eno od vodil za t.i. mednarodne finančne trge oziroma potencialne kupce slovenskega državnega premoženja, katerega je država v preteklosti že večkrat neuspešno prodajala.

Na Ljubljanski borzi se je pričela sezona objav rezultatov prvega letošnjega četrtletja. Pozitivnih presenečenj bo verjetno bolj malo, saj so napovedi zaradi slabega poslovnega okolja tvegane, vseeno pa nekatera podjetja, kot npr. Petrol, v tem okolju povečujejo dividendo - na zadnji skupščini so izglasovali dividendo v višini 10 evrov na delnico, kar je najvišje v zgodovini podjetja. To se je poznalo tudi pri tečaju delnice, ki se je v mesecu dni podražila za več kot 12 %. Še bolje se je odrezala delnica Zavarovalnice Triglav, ki se je podražila za več kot 17 %. V medijih se največkrat omenja med glavnimi kandidati za prodajo državnega deleža, s prodajo pa se strinja tudi njihov predsednik uprave Matjaž Rakovec, ki pravi, da družba potrebuje strateškega partnerja. Prav tako se nič slabše ni godilo delnici Telekoma Slovenije, ki je porastla za 11 %.

Upajmo, da ta rast ne bo muha enodnevnica in da se bo rast prenesla tudi na podjetja, ki se ne omenjajo kot možni kandidati za prevzeme, bo pa za nadaljevanje pozitivne klime trg potreboval konkretna dejanja privatizacije, sanacije bančnega sistema in fiskalne discipline.


Dolžniški trgi – Križi in težave Slovenije






mag. Rene Redžič
upravljavec naložb

Dolžniške trge so v drugi polovici meseca marca ter v začetku aprila pretresali predvsem dogodki, povezani z reševanjem finančnih težav Cipra in Slovenije. Po uspešnem dogovoru glede Cipra, ki je na zadnji aprilski dan tudi na nacionalni ravni uradno potrdil predvidene ukrepe, na podlagi katerih bo evroskupina državi izplačala do 10 milijard evrov finančne pomoči, so se oči investitorjev usmerile proti Sloveniji kot naslednji članici evroskupine, ki bi lahko zaprosila za finančno pomoč. 

Čeprav se je v mesecu marcu formirala nova slovenska vlada, s katero naj bi se končala politična kriza, so se pod težo ciprske problematike stroški zadolževanja Slovenije močno povečali ter se ponovno približali meji 7 %, temu so sledila tuja priporočila, da bi morala Slovenija zaprositi sklad ESM za finančno pomoč pri reševanju svojega bančnega sistema. 

Slovenska vladna delegacija je z namenom pomiritve finančnih trgov v začetku aprila obiskala svoje evropske partnerje ter jim predstavila predvidene ukrepe iz nacionalnega reformnega programa in programa stabilnosti, ki ga bo posredovala Bruslju v začetku meseca maja.

Vladnemu obisku je dne 17. 04. 2013 sledila avkcija osemnajstmesečnih zakladnih menic RS. Glede na zadnjo primerljivo avkcijo v mesecu decembru 2011 se je strošek zadolževanja Slovenije povišal z 3,99 % na 4,15 %, spodbudno pa je predvsem dejstvo, da je bilo podanih in sprejetih za 1,1 milijarde evrov ponudb, kar je več kot enkrat toliko kot prvotno predvidena meja izdaje pri 500 milijonih evrov. Izdaji zakladne menice so sledile predstavitvene aktivnosti pri mednarodnih investitorjih z namenom izdaje petletne in desetletne dolarske obveznice.

Tik pred izdajo obveznic je kot strela z jasnega odjeknila novica, da namerava bonitetna agencija Moody`s znižati bonitetno oceno državnega dolga, kar je dne 30. 04. 2013 tudi storila ter tako potisnila slovenski državni dolg v območje ne-investicijskega razreda, bonitetni oceni Ba1 pa dodala še negativen prihodnji izgled. Med razlogi za znižanje ocene je bonitetna agencija navedla težave slovenskega bančnega sistema, poslabševanje javnih financ ter povečano negotovost glede zmožnosti prihodnjega financiranja države brez zunanje pomoči. Po začasni prekinitvi vseh izvedbenih aktivnosti so se te nadaljevale v prvih dneh meseca maja. Kljub znižanju bonitetne ocene se je Slovenija uspešno zadolžila z izdajo petletne dolarske obveznice s kuponsko stopnjo 4,75 % v višini 1 milijarde dolarjev ter desetletne dolarske obveznice s kuponsko stopnjo 5,85 % v višini 2,5 milijarde dolarjev. Povpraševanje po omenjenih obveznicah je za večkrat preseglo predvideno ponudbo, posledično so se začetni pribitki znižali iz 5 % pri petletni oziroma 6,125 % pri desetletni obveznici.

K uspešni izdaji obveznic je gotovo pripomoglo tudi dejstvo, da je bonitetna agencija S&P v odzivu na znižanje bonitetne ocene s strani Moody`s pojasnila, da trenutno ne vidi potrebe po tem, da bi Slovenija iskala mednarodno pomoč. Prav tako bonitetna agencija še ne namerava znižati bonitetne ocene naše države in nam pripisuje stabilen izgled. Tako ima Slovenija po S&P kar za štiri stopnje višjo bonitetno oceno kot po Moody's, kar predstavlja svojstven unikum med bonitetnimi ocenami držav. Nadalje velja omeniti še pričakovano znižanje ključne obrestne mere ECB na 0,50 %, kar je pripomoglo k pozitivnem sentimentu na dolžniških trgih. Sedaj je na potezi slovenska vlada, da dejansko upraviči izkazano zaupanje investitorjev.