Borzni trendi - april 2014 | SAVA INFOND

Razviti trgi - Preporod industrije na obeh straneh Atlantika




Damjan Kovačič,
upravljavec - analitik


Združene države že nekaj let doživljajo pravo energetsko renesanso. Nafto-plinski bazen Bakken, ki se razprostira na severu ZDA, je dosegel pomemben mejnik, saj naj bi proizvodnja surove nafte v teh dneh presegla milijardo sodčkov. Nahajališče Bakken je v svetovnem merilu največje novoodkrito nahajališče nafte in plina v zadnjih štiridesetih letih, kako hitro narašča proizvodnja črnega zlata pa kaže podatek, da so kar dve tretjini nafte načrpali v zadnjih treh letih. ZDA tako danes proizvedejo že 8,3 milijona sodčkov nafte dnevno in so po zaslugi nove tehnologije hidravličnega frakturiranja naftnih peščenjakov na dobri poti, da si v bližnji prihodnosti zagotovijo popolno energetsko neodvisnost. Ta korak na poti v energetsko neodvisnost je dobra novica tudi za Evropo, saj bo preporod ameriške naftne industrije uravnotežil njihov trgovinski in proračunski primanjkljaj, ter na srednji in dolgi rok verjetno povzročil rast dolarja v primerjavi z evrom.

V ameriškem industrijskem sektorju se očitno odvija podoben razcvet kot v energetiki, kar potrjuje osrednji indeks ISM Manufacturing, ki se je dvignil na 54,9 in tako dosegel letošnjo najvišjo vrednost. Prav tako je razveseljivo, da se je od desetih komponent, ki sestavljajo industrijski indeks, najbolj povečala ravno zaposlenost, in sicer iz 51,1 na 54,7, največji padec pa so doživele cene vhodnih surovin. ZDA so aprila ustvarile 288 tisoč novih delovnih mest, stopnja brezposelnosti pa je padla iz 6,7 na 6,3 %, vendar je bil večji del padca ponovno posledica padanja deleža delovno aktivnega prebivalstva, ki se je spustil pod 63 %, na raven iz leta 1978. Zasebni sektor torej povečuje zaposlenost med 2 in 3 % na leto, vendar pa bodo morale ZDA za še močnejšo rast preobrniti trend v padanju deleža delovno aktivne populacije.

V Evropi je stopnja brezposelnosti sicer dvakrat višja kot v ZDA, vendar pa so najnovejši makroekonomski podatki ponovno precej spodbudni, saj so se vsi evropski industrijski indeksi PMI prvič po novembru 2007 povzpeli nad 50, evropski industrijski indeks PMI pa je aprila zrasel iz 53 na 53,4 indeksne točke. Podobno pozitivna je slika v storitvenem sektorju, kjer beležimo prvič po maju 2011 rast aktivnosti v celotnem evroobmočju. Storitveni indeks indeks Eurozone Services PMI je tako v mesecu aprilu zrasel iz 52,2 na 53,1 in dosegel 34-mesečni vrh.

Svetovni borzni indeksi vstopajo v statistično najbolj neugodno sezonsko obdobje, v katerem se običajno splača biti previden. Nekatere akademske raziskave namreč kažejo, da donosi delnic med majem in oktobrom celo za deset odstotnih točk zaostajajo za donosi med novembrom in aprilom.

Delniški indeksi razvitih svetovnih trgov so letos do začetka maja, preračunano v evrih, pridobili povprečno 0,6 %: S&P 500 (+1,4 %), Dow Jones (-0,5 %), tehnološki Nasdaq (-2 %), evropski Stoxx Europe 600 (+3,3 %), nemški DAX (+0,5 %), in indeks razvitih trgov MSCI EAFE (+0,7 %), najslabše med njimi pa so se odrezale japonske delnice, ki so se letos pocenile kar za 10 %.


Emerging markets – April v znamenju umirjanja





Uroš Vek,
upravljavec naložb

Delniški trgi držav v razvoju v aprilu niso beležili večjih nihanj v primerjavi s predhodnim mesecem. Od začetka leta do konca aprila je delniških indeks držav v razvoju MSCI EMERGING MARKETS beležil negativni donos v višini 0,79 %, merjeno v evrih. Znotraj držav v razvoju  so najvišji negativni donos izkazovale države BRIC, medtem ko so se posamični trgi, kot so npr. Indonezija, Filipini in države Arabskega polotoka, odrezali bistveno bolje.

Problemi držav v razvoju se močno zrcalijo v največjih gospodarstvih t.i. »BRIC«. Vse države te skupine z izjemo Indije imajo PMI indeks (indeks nabavnih managerjev) pod 50 indeksnih točk, kar pomeni, da industrijska proizvodnja teh držav ne raste in posledično to negativno vpliva na ostale sektorje v gospodarstvu. Kitajska je v aprilu že četrti mesec zapored objavila PMI indeks pod mejo rasti, in sicer je znašal 48,1. Gospodarska rast za prvo četrtletje je znašala 7,4 % in je bila nižja od tiste v predhodnem četrtletju, vendar višja od pričakovanj.

Ukrajinska kriza in njeno zaostrovanje povzroča dodatno tveganje za vlagatelje v trge držav v razvoju. Razplet dogodkov je težko napovedati, vsekakor bo nadaljevanje zaostrovanja bistveno bolj prizadelo Evropo kot pa ZDA in Azijo. Z vidika delniških trgov so največjemu tveganju izpostavljene države, ki mejijo na Ukrajino, kot sta Poljska, Romunija itd..

V ospredje še vedno ostajajo zgodovinsko nizka vrednotenja trgov v razvoju, v relativnem in absolutnem smislu. Zgodovinska vrednotenja razvitih trgov so nad dolgoročnim povprečjem, medtem ko države v razvoju kotirajo pod dolgoročnim povprečjem. Vlagatelji z dolgoročnim naložbenim horizontom te regije preprosto ne smejo zanemariti.


 


Slovenija – Dobre borzne novice lahko ogrozi politična kriza




Uroš Selič,
upravljavec - analitik


Na Ljubljanski borzi smo po manjšem popravku tečajev v mesecu marcu aprila ponovno doživeli rast tečajev delnic večjega števila podjetij. Osrednji borzni indeks SBITOP je dosegel vrednost 750 indeksnih točk, kar pomeni, da je v zadnjem mesecu zrasel za več kot 4 %, letos pa slabih 14 %, od dna poleti 2012 pa je pridobil natanko polovico vrednosti.

Zadnji mesec je največji hit gotovo delnica Gorenja, ki je  porasla za več kot 20 odstotkov, pred tem pa več kot leto dni preživela uspavana v komi med 4 in 4,5 EUR. Na rast je najverjetneje vplivala objava rezultatov poslovanja Gorenja, ki je z 291 milijoni evrov za 0,5 odstotka povečalo prodajo. Dobiček iz poslovanja EBIT je predvsem po zaslugi nižjih stroškov dela presegel 10 milijonov evrov, kar je za skoraj 80 % več kot lani, operativna marža pa se je povečala za 1,5  na 3,5 %. Trenutno se cena delnice Gorenja giba okoli 5 EUR, zanimivo pa je, da so glavni prodajalci omenjene delnice bile banke, ki so razlastile menedžersko družbo Ingor, v katero so Gorenjevi menedžerji pred leti vplačali za 17 mio EUR, za delnico pa takrat odšteli 30 EUR.

Dobro se je godilo tudi imetnikom delnic Pozavarovalnice Sava(+14 %) za katero se po neuradnih informacijah zanima Modra zavarovalnica, ki ima v lasti dobrih sedem odstotkov. Zanimal naj bi jo četrtinski paket delnic, ki je v lasti Slovenske odškodninske družbe (SOD), v zameno zanje naj bi Modra zavarovalnica Sodu ponudila svoje naložbe v podjetjih, ki so na seznamu za privatizacijo. Bogato dividendo pa si lahko obetajo imetniki delnic Aerodroma Ljubljana, saj  je uprava družbe delničarjem predlagala, naj poleg lanskega petmilijonskega dobička razdelijo še večino od 40-milijonskega starega bilančnega dobička, skupaj 35 milijonov evrov. To bi  pomenilo 9,16 evra dividende na delnico, kar pri trenutnem tečaju (48 evrov) pomeni slabo 20-odstotno dividendno donosnost.

Glede na razmere ob koncu meseca, ko nas je doletela nova politična kriza, upajmo, da ne bo prišlo do novega poslabšanja statusa Slovenije. Če bi trajala predolgo, bi lahko vplivala na proces privatizacije, posledično pa negativno vplivala na tečaje delnic na Ljubljanski borzi.


Dolžniški trgi – Pozitivne novice iz Evrope
 



mag. Rene Redžič,
upravljavec naložb


Evropska komisija je v spomladanski gospodarski napovedi potrdila močnejše okrevanje evropskega gospodarstva kot v predhodnem poročilu. Območju evra komisija letos napoveduje 1,2 % rast, celotni EU pa 1,6 %. Za leto 2015 komisija območju evra napoveduje 1,7 % rast, EU pa 2 %. Inflacija ostaja nizka tako v območju evra kot na ravni EU. Območju evra je komisija za letos napovedala 0,8 %, v prihodnjem letu pa 1,2 % inflacijo, celotni EU pa za letos 1 %, v prihodnjem letu pa 1,5 % inflacijo, kar je sicer precej pod ciljno mejo pri 2 %. Glede na trend gibanja inflacije v preteklih mesecih so se strahovi pred padcem območja evra v deflacijsko spiralo umirili. Posledično je program odkupovanja obveznic s strani ECB z namenom zagotavljanja likvidnosti v finančnem sistemu trenutno malo verjeten.

Evropska komisija je močno popravila tudi napoved za Slovenijo, za katero v nasprotju s prejšnjo napovedjo že v letošnjem letu pričakuje rast BDP-ja v višini 0,8 %, prihodnje leto pa 1,4 %. Pred objavo napovedi Evropske komisije je v svojem poročilu Sloveniji okrevanje napovedala tudi bonitetna agencija Fitch ter zvišala obete za državo z negativnih na stabilne. Pri tem je ohranila bonitetno oceno Slovenije pri BBB+. Ob tem je agencija opozorila, da lahko trenutna politična nestabilnost ogrozi izvajanje programa strukturnih reform v letih 2014-2015, vključno s privatizacijo ključnih podjetij v državni lasti. Pri tem je Fitch dodal, da so reforme, ki jih je slovenska vlada sprejela v zadnjih letih, pripeljale do hitrejšega gospodarskega okrevanja od pričakovanega, ki pa bi se v letu 2015 lahko nadaljevalo le skromno.

V prihodnjih dneh bo v središču dogajanja Portugalska, ki bo po napovedih portugalskega premiera Pedra Passos Coelha v sredini meseca maja nasledila Irsko ter kot druga država EU izstopila iz programa mednarodne finančne pomoči, ne da bi pri tem zaprosila za morebitno previdnostno posojilo. V sistemu finančne pomoči tako ostajata le še Grčija in Ciper. Kljub izstopu iz programa pomoči bo Portugalska v skladu z zavezami, danimi EU ter MDS, nadaljevala s potrebnimi strukturnimi reformami in konsolidacijo javnih financ.