Borzni trendi - avgust 2012 | SAVA INFOND

Razviti trgi - Znova večji apetit po tveganih naložbah





Damijan Kovačič,
upravljavec – analitik


Vlagatelji in trgovci na razvitih trgih ne kažejo pretirane skrbi, da bi lahko prišlo do večjih negativnih premikov na delniških trgih, kar lahko razberemo iz gibanj ameriškega indeksa implicirane volatilnosti VIX in sorodnih kazalnikov drugje po svetu, ki so v avgustu ponovno dosegli večletne najnižje vrednosti.Tudi strategi največjih investicijskih bank ne pričakujejo, da bi se lahko v jesenskih mesecih ponovili lanski popravki tečajev, saj napovedujejo da naj bi ameriški indeks S&P 500, ki je letos v evrih pridobil že več kot 15 % svoje vrednosti, do konca leta ostal v bližini sedanjega psihološko pomembnega nivoja okoli 1.400 indeksnih točk. Med strategi investicijskih bank je razmerje med zmernimi optimisti in pesimisti sedem proti pet. Investicijska banka HSBC je najbolj optimistična s ciljno ceno 1.490 USD (+5,9 %), sledi ji Deutsche Bank s ciljno ceno 1.475 (+4,8 %), na drugi strani pa sta precej pesimistična Morgan Stanley in Goldman Sachs, pri katerih sta letošnji ciljni tarči za indeks S&P 500 pri 1.167 oziroma 1.250 indeksnih točkah, kar je 17 oziroma 11 % pod trenutnimi nivoji.V mesecu avgustu smo zaznali izrazito sektorsko rotacijo, saj so vlagatelji pokazali pripravljenost, da se premaknejo iz tradicionalno defenzivnih sektorjev kot sta zdravstvo in osnovne potrošne dobrine v bolj tvegane naložbe iz cikličnih sektorjev kot so energija, industrija in informacijska tehnologija. To med drugim potrjujejo statistični podatki Bespoke Investment Group, da so delnice ameriških podjetij, ki ponujajo vlagateljem nadpovprečno visoke dividende, v avgustu pridobile samo 0,6 %, medtem ko so delnice družb, ki ne izplačujejo dividend, zrasle kar za 5,5 %.Delniški indeksi razvitih svetovnih trgov so do konca avgusta, preračunano v evrih, pridobili med 7 in 21 odstotkov: S&P 500 (+15,1 %), Dow Jones (+10,3 %), Nasdaq (+21,1 %), evropski Euro Stoxx 600 (+8,9 %), nemški DAX (+18,2 %), japonski Nikkei (+4,8 %) in indeks razvitih trgov MSCI EAFE (+7,6 %).


Emerging markets - Realna gospodarstva ne kažejo znakov krize 





mag. Jure Dubravica,
direktor sektorja upravljanja naložb


V preteklem mesecu je nekaj 'Frontier' držav objavilo rast BDP-ja v drugem četrtletju. Realno gospodarstvo celotne regije zaenkrat ne čuti negativnih posledic evropske-dolžniške krize in ohlajanja kitajskega gospodarstva. Čilu, Indoneziji in Filipinom je celo uspelo dvigniti gospodarsko rast, in sicer na 5,5 %, 6,4 % in 5,9 %. Ključen faktor rasti je močno domače povpraševanje. Na drugi strani ne izkazujejo visoke inflacije, kar daje centralnim bankam več manevrskega prostora za stimulacijo gospodarstva, v kolikor bi bilo v prihodnosti to potrebno (zaenkrat te potrebe ni).

Spodaj je predstavljenih pet največjih naložb sklada Infond Kitajska:
-    CFAO – podjetje, ki se ukvarja s prodajo avtomobilov in farmacevtskih izdelkov v Afriki;
-    Market Vectors EGYPT – investicijski sklad, ki v vlaga v Egipt;
-    MercadoLibre – južnoameriško podjetje, ki se ukvarja s spletno prodajo;
-    Pacific Rubiales – naftno podjetje z nahajališči v Kolumbiji;
-    Credicorp – največja bančna skupina v Peruju.

Indija je za zadnji kvartal objavila 5,5 % rast BDP, kar je nad pričakovanji analitikov, še vedno pa nižje od stopenj rasti, ki bi jih pričakovali v Indiji. Ključni problem še vedno ostaja visoka inflacija, ki omejuje posege centralne banke na trgu.Ponovna rast cene nafte, ki smo ji priča v zadnjih mesecih, ima pozitiven učinek na rusko gospodarstvo, ki je še vedno v pretežni meri odvisno od dogajanja na trgu energentov. Cene državnih obveznic so zrasle najhitreje med vsemi obveznicami t.i. hitro razvijajočih se držav, hkrati imamo tudi rast cen delnic. Kljub višjim cenam veljajo ruske delnice še vedno za ene najcenejših na svetu. Kazalnik, ki meri razmerje med ceno in dobičkom, znaša 5 (za primerjavo, kazalnik T/D oz. P/E na ameriškem trgu znaša okrog 14). Nizke vrednosti ruskih delnic nosijo na svojih plečih tudi del političnega tveganja, kar je že vrsto let ruska stalnica.  

Trenutna gospodarska rast Kitajske znaša 7,6 %, kar je kljub temu, da je ta nekoliko nižja kot pretekla leta, še vedno veliko večja kot na zahodu in je v skladu z dolgoletnim kitajskim povprečjem. T/D oz. P/E kitajskih delnic, ki kotirajo v Hong Kongu, znaša 10, kar priča o relativno nizkem vrednotenju delnic in odraža nekoliko nižjo rast kitajskega gospodarstva. V kolikor bi težave v gospodarstvu resno ogrozile rast, lahko s strani oblasti pričakujemo ponovne ekonomske stimulacije, kakršnim smo v preteklosti že bili priča. Prihodnost Kitajske, po napovedih premiera Wen Jiabao ne bo več le izvozno usmerjena, temveč bo vse pomembnejšo vlogo igral srednji razred, ki se iz leta v leto krepi.

Nižje povpraševanje s strani Kitajske in posledice evropske krize je občutila tudi Brazilija, kjer je gospodarska rast upadla na 0,49 % in je ena bolj volatilnih v skupini BRIC držav. Leta 2009 je bila zaradi takratnih težav svetovnega gospodarstva rast celo negativna in se je nato v kratkem povzpela čez 8 %. Kljub težavam v svetu je brezposelnost še vedno pod 6 %, kar je zavidljivo nizko. Pred Brazilijo so povečane investicije v infrastrukturo, kjer se ocenjuje, da bo do leta 2016 investirano 80 mrd brazilskih realov, kar je nekaj več kot 30 mrd evrov. Največji delež bo padel na železniški promet. Kot primer omenimo Sao Paulo, kjer bodo do leta 2016 posodobili in razširili celotno mrežo podzemne železnice, hkrati načrtujejo obsežne investicije tudi na področju avtobusnega transporta. 



Slovenija - Polletne objave rezultatov slovenskih borznih družb 

Marko Tomanič,
upravljavec naložb


Druga polovica meseca avgusta 2012 nam je postregla z objavami polletnih rezultatov poslovanja slovenskih javnih družb iz posameznih gospodarskih sektorjev.  Slabše so se odrezali Skupina Pivovarna Laško, Aerodrom Ljubljana, Mercator in Skupina Nova KBM, nekoliko bolj spodbudno in uspešno pa so poslovale Skupina Petrol, Cinkarna Celje, Skupina Telekom ter Skupina Triglav.

Pri Skupini Laško je skrb zbujajoč padec prihodkov od prodaje, saj so se ob polletju v medletni primerjavi skrčili za kar 17,5 % na 133 mio evrov, k čemur je največ pripomogla prav matična družba. Skupina je ob polletju končala z čisto izgubo 7,3 mio evrov.

Družba Aerodrom Ljubljena je ob polletju beležila 6 % padec poslovnih prihodkov ter na ta način ustvarila 14,6 mio evrov poslovnih prihodkov. Ob tem je bil zaznan  11 % padec števila prevoženih potnikov. Družba še vedno izkazuje relativno nizko donosnost poslovanja ter nizko dobičkonosnost lastniškega kapitala.

Z rezultati je razočaral tudi slovenski trgovec Mercator. Ob 1,1 % porastu prihodkov iz poslovanja (polletna realizacija prihodkov v vrednosti 1,4 mrd evrov) se je poslovni izid iz poslovanja zmanjšal za slabih 50 % na 24,5 mio evrov, zaradi visokih finančnih odhodkov pa je bila pripoznana čista izguba v vrednosti 16,5 mio evrov.

Skupina Nova KBM nadaljuje tudi v letu 2012 s procesom vidnejših  oblikovanj rezervacij in oslabitev kreditnega portfelja, kar je ob polletju iz tega naslova naneslo na 70 mio evrov. Čista izguba je ob poletju znašala 34 mio evrov, vrednost bilančne aktive pa je nižja za 1,1 % in znaša ob polletju 5,7 mrd evrov.

Relativno solidno se je ob polletju odrezala Skupina Petrol, saj je na medletni osnovi ustvarila 1,8 mrd evrov prihodkov (+18 %), čisti  dobiček je znašal 23 mio evrov (+9 % na medletni primerjavi). K rasti omenjenih kategorij so doprinesle tudi višje cene nafte na blagovnih borzah.

Dobre rezultate poslovanja je dosegla tudi družba Cinkarna Celje, ki je v prvih šestih mesecih ustvarila okoli 94 mio evrov prodaje, kar je na nivoju istega obdobja preteklega leta. Čisti dobiček znaša 13,8 mio evrov (+25 %) in je na nivoju 75 % letošnjega plana. Družba permanentno znižuje celotni finančni dolg, ki trenutno znaša okoli 21 mio evrov.  

Skupina Telekom Slovenije sledi svoji finančni politiki, predvsem na področju stabilizacije svoje kapitalske strukture. Tudi v tekočem polletju je znižala svoj neto dolg za 27 % na okoli 326 mio evrov. Dobičkonosnost poslovanja se izboljšuje, operativna marža je znašala 10,56 %. Dobiček iz poslovanja se je povečal za 3 % na 41,3 %, problematično je le zniževanje obsega poslovanja - konsolidirani prihodki so upadli za 3 % na 391 mio evrov. 

Zadovoljive poslovne rezultate so ustvarili še Skupina Triglav, slabše kaže Skupini Žito, ki zaradi visokih cen surovin izkazuje čisto izgubo.

V preteklem tednu je bil objavljen tudi podatek o gibanju bruto domačega produkta Slovenije, ki ni prinesel bolj spodbudnih novic za slovensko gospodarstvo in kapitalski trg. V drugem četrtletju 2012 se je BDP skrčil na medletni osnovi za 3,2 %, predvsem zaradi domače porabe, med drugim je beležen negativni učinek v zasebni in javni končni potrošnji ter investicijski potrošnji.

Kdaj lahko torej pričakujemo povečanje optimizma vlagateljev ter okrevanje slovenskega kapitalskega trga? Indeks SBITOP ostaja na ravnih okoli 510 indeksnih točk (nivo iz leta 2003), posamezne družbe so že ugodno vrednotene in morda postajajo privlačne za potencialne  prevzemnike. Želimo si lahko, da se bo situacija vidneje razjasnila ob končanju agonije v slovenskem notranjem političnem prostoru ter ob konkretizaciji določenih prioritetnih ukrepov na področju izvedbe nujnih reform, upravljanja z državnim premoženjem ter sanacije bančnega sistema. 



Obveznice: Tokrat v ospredju dogajanja Slovenija





mag. Rene Redžič,
upravljavec naložb

Pretekli mesec ne bo ostal v dobrem spominu vlagateljem v slovenske dolžniške vrednostne papirje. Bonitetna agencija Moody`s je namreč ponovno znižala oceno dolgoročnega zadolževanja Republike Slovenije (RS) za 3 stopnje, z dotedanjih A2 na Baa2, kot glavne razloge pa so pri agenciji navedli rekapitalizacijske potrebe bančnega sistema, slabo stanje v gospodarstvu in upadanje tečajev državnih obveznic na sekundarnem trgu. Bonitetni agenciji Moody`s sta sledili še bonitetni agenciji S&P ter Fitch, ki sta ob znižanju bonitetne ocene RS navedli podobne razloge, prav tako pa vse navedene bonitetne agencije niso izključile možnosti dodatnega znižanja bonitetne ocene RS v prihodnosti.

V primeru, da Slovenija ne bo sprejela potrebnih reform s področja upravljanja državnega premoženja, pokojninskega sistema in trga dela, ter si s tem zagotovila kredibilnosti pred EU in Mednarodnim denarnim skladom (MDS), obstaja možnost, da bo morala v prihodnje zaprositi za denarno pomoč. Da je temu tako ocenjujejo tudi finančni trgi, saj je zahtevana donosnost na 10-letno slovensko državno obveznico sredi avgusta porasla na 7,7 %, trenutno pa se nahaja le slabo desetinko pod mejo 7 %, kjer so morale Grčija, Irska, Portugalska, Ciper ter Španija zaprositi za finančno pomoč.

Časa za sprejetje reform ni veliko, zato je potrebno doseči politični konsenz ter storiti vse, da se doseže cilj konsolidacije javnih financ ter sprejmejo ukrepi, ki bodo pripomogli k okrevanju Slovenije. Le tako bodo doseženi pogoji za ponovno znižanje zahtevane donosnosti slovenskih dolžniških vrednostnih papirjev, ki so v preteklosti veljali za varno in stabilno naložbo.