Borzni trendi - avgust 2013 | SAVA INFOND

Razviti trgi - Vse več evrooptimistov




Damjan Kovačič,
upravljavec - analitik


Avgustovske objave makroekonomskih podatkov in ankete poslovnega okolja kažejo na vnovično izboljšanje razmer v globalnem industrijskem sektorju. Po julijski rasti so se tako ponovno okrepili proizvodni indeksi PMI ne samo v Združenih državah, Veliki Britaniji in evroobmočju, ampak tudi na Japonskem in na Kitajskem.

Ob mrzličnem ugibanju, kaj bo prineslo septembrsko zasedanje ameriškega FED-a, je v poletnih mesecih največ pozornosti vzbudilo nekoliko presenetljivo prebujenje zaspane Evrope. Evropskemu industrijskemu sektorju se je julija prvič po dveh letih uspelo dvigniti v pozitivno območje, kar je pomembno prispevalo k avgustovski rasti globalnega industrijskega indeksa PMI. Markitov globalni PMI je avgusta zrasel iz 50,8 na 51,7 indeksnih točk in dosegel dvoletni vrh.

Proizvodni indeksi PMI so eden ključnih vodilnih indikatorjev, ki ponavadi prehitevajo rast dobičkov evropskih podjetij za okoli šest mesecev, zato si lahko obetamo pozitivni preobrat tudi pri krivulji rasti dobičkov, ki se v zadnjem letu dni ni bistveno premaknila.

Ob tem moramo poudariti, da kotirajo evropske delnice po primerjavah fundamentalnih vrednotenj z okoli 20-30% diskontom glede na svetovne in ameriške delnice, pa tudi institucionalni investitorji so še vedno nekoliko podpovprečno izpostavljeni do evropske regije.

Za evrooptimiste je pomembno, da so evropske delnice letos poleti po donosih pričele prehitevati ameriške in svetovne delnice. Tako je evropski indeks Stoxx Europe 600 julija in avgusta zrasel za 4,4% in premagal ameriške in svetovne delnice za okoli štiri odstotne točke.

Delniški indeksi razvitih svetovnih trgov so do konca avgusta preračunano v evrih povprečno pridobili okoli 10 odstotkov svoje vrednosti: S&P 500 (+14,5%), Dow Jones (+13%), Nasdaq (+18,9%), evropski Stoxx Europe 600 (+6,7%), nemški DAX (+6,5%), japonski Nikkei (+13%) in indeks razvitih trgov MSCI EAFE (+3,8%).


Trgi v razvoju – marsikje ceneje kot na razvitih trgih




mag. Jure Dubravica
direktor sektorja upravljanja naložb


Delnic družb iz držav v razvoju so tudi mesec avgust zaključile v rdečem. Indeks MSCI Emerging Markets je padel za 1,9 % (-1,4 % v EUR). Prišlo je do dvojnega negativnega efekta, padle so cene delnic, hkrati so tudi lokalne valute izgubile na vrednosti.

Slabše so bile ponovno delnice družb iz Latinske Amerike, kjer so največ padle delnice družb iz Mehike (-6,1 %) in Čila (-4,2 %). Kot pozitivne lahko izpostavimo argentinske družbe (+13,8 %), brazilske (+3,2 %) in perujske (+10,1 %).  

Nekoliko bolje je bilo v povprečju na azijskih trgih, predvsem zaradi Kitajske. Poleg tega je Kitajska za avgust objavila krepitev proizvodnih aktivnosti. Uradni indeks PMI je zrasel na 51 (vrednost nad 50 pomeni rast), hkrati je višji od 50 tudi soroden indeks, ki ga merita HSBC in družba Markit. Če bo vrednost vztrajala nad 50 tudi prihodnje mesece, lahko pričakujemo rast ali vsaj konec padanja tudi na delniških trgih.

Padanje, ki je letos prisotno na trgih v razvoju, je potisnilo tečaje delnic pod vrednosti, po katerih se trguje z delnicami družb iz razvitih trgov, kar ni bilo pravilo preteklih let.

Primerjava aktualnih osnovnih relativnih kazalnikov:Vir: Bloomberg na dan 30.8.2013


Slovenija – Objava polletnih rezultatov v polnem zamahu




Marko Tomanič,
upravljavec naložb


Večino evropskih delniških trgov je v avgustu oblila rdeča barva - razlog temu so med drugim špekulacije o vidnejšem zniževanju dinamike odkupovanj dolžniških vrednostnih papirjev s strani Fed-a, tako imenovano kvantitativno sproščanje. Nemški indeks DAX je izgubil 2,09 %, francoski CAC je padel za 1,93 %, FTSE pa je izgubil 3,14 %. Slovenski indeks je tokrat zmagovalec med prej omenjenimi velikani, izgubil je samo dobrih 0,50 % svoje vrednosti.

Sicer je sezona polletnih rezultatov poslovanja slovenskih borznih družb v polnem razmahu. So pa kumulativni podatki o izkazanem čistem dobičku družb prve kotacije pokazali, da je drugo četrtletje letošnjega leta slabše od prvega.

Skupina Telekom Slovenije v prvi polovici leta 2013 izkazala dobrih 395 mio EUR prihodkov oz. 1 % rast v primerjavi z enakim obdobjem lani. To je spodbudna informacija, saj se je s tem obrnil trend negativne rasti prihodkov, ki je skupino pestil kar nekaj preteklih četrtletij. Čisti dobiček je znašal 30,9 mio EUR, kar je 17 % porast v primerjavi z enakim obdobjem lani.

Družba Aerodrom Ljubljana je v prvem poletju 2013 beležila prihodke v vrednosti 14,8 mio EUR, kar je 2 % več kot v lanskem prvem poletju. Poslovni izid iz poslovanja je porasel za 50 % na 2,80 mio EUR, čisti poslovni izid pa za 50 % na 2,97 mio EUR, gledano na osnovi prvega lanskega polletja.

Skupina Triglav je ob prvem letošnjem polletju izkazalo bruto pobrane premije v vrednosti dobrih 496 mio EUR, kar je 5 % padec v primerjavi z prvim poletjem 2012. Padec zbranih zavarovalnih premij je posledica težavnih tržnih razmer, gospodarske krize in strateške usmerjenosti v dobičkonosnost. Čisti poslovni izid pa je v prvem polletju 2013 porasel v primerjavi z enakim obdobjem lani za 10 % na 45,6 mio EUR.

V avgustu se je pričelo tudi sklepno dejanje glede pričakovane prodaje družbe Helios d.d. Formiral se je tudi prodajni konzorcij, ki ga sestavljajo NLB, SOD, Abanka, Modra zavarovalnica, Triglav Skladi, Nova KBM, NFD, KBM Infond, Banka Celje, Zavarovalnica Triglav, Gorenjska banka, Primorski skladi in Probanka. Potencialni kupec je avstrijska družba Ring, ki je edina podala ponudbo za prevzem celotnega Heliosa. Informacija je vsekakor dobrodošla in spodbudna za prihodnje dogajanje na slovenskem kapitalskem trgu, na katerem pa prav zaradi nedejavnosti in nezainteresiranosti pričetka resnega procesa privatizacije slovenskega gospodarstva prevladuje pravo mrtvilo.


Dolžniški trgi - Zviševanje zahtevanih donosnosti obveznic




mag. Rene Redžič,
upravljavec naložb


Po 'poletni osvežitvi', ki jo je prinesla napoved ameriškega FED-a o postopni opustitvi programa kvantitativnega sproščanja (QE3), so se investitorji ob izjavah centralnih bankirjev v mesecu avgustu nekoliko pomirili. FED je tako poudaril, da zmanjšanje obsega nakupov hipotekarnih in državnih obveznic ne pomeni uvajanja restriktivne monetarne politike, ki bi imela za posledico dvig obrestnih mer. Monetarne politike centralnih bank tako ostajajo usmerjene k spodbujanju investicijske aktivnosti in zagonu gospodarske rasti, kar trge navdaja z zaupanjem. Nadalje ni zaslediti inflacijskih pritiskov, ki bi lahko vplivali na odločitev centralnih bank o predhodni opustitvi ukrepov z namenom zagotavljanja likvidnosti na trgu.

FED bi sicer lahko naznanil zmanjšanje obsega nakupov obveznic že v mesecu septembru letos, vendar bo proces opuščanja programa kvantitativnega sproščanja predvidoma trajal leto ali dve. Če se dotaknemo še drugih pomembnejših centralnih bank lahko ugotovimo, da je slika podobna. Čeprav se je pričakovalo, da bo ECB še dodatno znižala ključno obrestno mero, zadnji podatki o gospodarski rasti evrskega območja kažejo na to, da se evropske države postopoma izvijajo iz primeža recesije. Posledično ECB najverjetneje ne bo dodatno zniževala ključne obrestne mere. Podobno bi lahko ravnali tudi angleška in japonska centralna banka, ki bosta tudi v prihodnje nadaljevali z ukrepi ekspanzivne monetarne politike.

Po podatkih Eurostata se je evrski BDP v drugem četrtletju glede na prvo četrtletje letos povečal za 0,3 %. Preobrat v drugem četrtletju bi pomenil, da se evrsko območje vrača na tako želeno pot gospodarske rasti, vendar večje rasti ni pričakovati. Torej se bodo razmere v evrskem gospodarstvu predvsem stabilizirale. Po splošnem padcu cen državnih in podjetniških obveznic v mesecu maju in juniju so se pod nekoliko večjim prodajnim pritiskom v zadnjih tednih znašle predvsem državne obveznice razvijajočih se, kot tudi razvitih držav, slednje deloma zaradi izboljševanja makroekonomskega okolja v teh državah. Indeks JP Morgan EMBI Global, ki odraža gibanje obveznic v lokalnih valutah na trgih razvijajočih se držav, je od svojega vrha v mesecu maju letos do danes izgubil slabih 11 % vrednosti. Zahtevana donosnost referenčnih 10-letnih nemških državnih obveznic se je v enakem primerjalnem obdobju zvišala iz 1,16 % na 1,90 %, francoskih iz 1,66 % na 2,49 %, britanskih iz 1,62 % na 2,84 %, strošek zadolževanja v ZDA pa se zvišal iz 1,63 % na trenutnih 2,84 %. Trenutne razmere tako ne govorijo v prid dolžniškim trgom, posledično se lahko zahtevane donosnosti obveznic v prihodnjih mesecih še zvišajo.