080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Razviti trgi - Najlepše novoletno darilo vlagateljem
Damjan Kovačič,
upravljavec – analitik
Praznično decembrsko vzdušje je tudi letos zelo blagodejno vplivalo na razpoloženje vlagateljev na delniških trgih. Sezonska statistika pravi, da je pozitiven zaključek leta trend, ki z leti postaja vse bolj izrazit. Od leta 1950 je mesec december najboljši mesec za delniške trge s povprečnim donosom 1,7 %, hkrati pa je ameriški delniški indeks S&P 500 od leta 1990 v mesecu decembru pridobil celo povprečno 2 % svoje vrednosti. Zanimivo je, da so ameriški trgi 31. decembra z 1,7 % rastjo uspeli doseči tudi najvišji dnevni skok na zadnji koledarski dan v letu od leta 1974. Pet minut pred dvanajsto sklenjeni kompromis, s katerim so se ZDA za las izognile nepredvidljivim posledicam padca v t.i. davčni prepad, je prinesel najlepše darilo vlagateljem in povzročil novoletni ognjemet navdušenja na svetovnih finančnih trgih.
Svetovna gospodarstva z izjemo Japonske in evroobmočja še naprej kažejo nadaljevanje znakov okrevanja, globalni indeks industrijske proizvodnje je tako v decembru porasel iz 49,6 na 50,2. Tudi ameriški indeks industrijske proizvodnje ISM je decembra zrasel nad pričakovanji, iz 49,5 na vrednost 50,7, kar v grobem ustreza 2-3 % stopnji gospodarske rasti.
Delniški indeksi razvitih svetovnih trgov so letos razveselili vlagatelje z nadpovprečnimi celotnimi donosi, ki so preračunano v evre znašali med 8 in 30 %: S&P 500 (+13,9 %), Dow Jones (+7,3 %), Nasdaq (+15,6 %), nemški DAX (+30 %), japonski Nikkei (+10 %) in indeks razvitih trgov MSCI EAFE (+15,7 %).
Emerging Markets – Vzhodna Evropa v središču rasti
Uroš Vek,
upravljavec naložb
V decembru 2012 so se zelo dobro odrezale države Vzhodne Evrope, kot so Turčija, Poljska in Češka. Reševanje evropske dolžniške krize je pozitivno vplivalo tudi na obrobne evropske države. V Aziji se je najbolj odrezala Koreja, medtem ko sta v Latinski Ameriki izstopala Mehika in Čile. Slednjemu je uspel met, ki je v tem času in okolju redek. Bonitetna agencija Standard & Poor's je Čilu dvignila bonitetno oceno na AA-. Čile dosega najvišjo bonitetno oceno v Latinski Ameriki in se postavlja ob bok Kitajski in Češki. Za leto 2012 pričakujejo gospodarsko rast v višini 5,5 % in v 2013 5,25 %.
Slovenija - Praznični december nagradil vlagatelje na Ljubljanski borzi
Marko Tomanič
upravljavec – analitik
Tokrat se lahko ob zaključku leta posvetimo bolj razveseljujočim in svetlejšim trenutkom za vlagatelje na slovenskem kapitalskem trgu. V obdobju od 7. 12. 12 do 4. 1. 2013, katerega zajema sledeči prispevek, je slovenski borzni indeks pridobil 12,86 % svoje vrednosti, kar morda nakazuje preskok na višjo raven zaupanja investitorjev v slovenski borzni trg. Znatni del tega učinka lahko pripišemo deblokadi referendumskih pobud ter posledično sprejetju določenih vladnih ukrepov, kar so finančni trgi ocenili pozitivno ter Sloveniji pripisali nekoliko nižje sistematično tveganje za slovensko poslovno in finančno okolje. Čeprav je v Sloveniji prepotrebno še kar nekaj bistvenih sistemskih sprememb, je to vseeno obetajoč začetek za investitorje. Zato v letu 2013 upajmo na nadaljevanje razumskosti, modrosti in preudarnosti obeh političnih polov, kar bo bistveno pripomoglo k nadaljevanju optimizma vlagateljev.
Pregled dogajanja v gospodarskem okolju začnemo z Novo KBM, ki je z zadnjimi poslovnimi odločitvami pomembno prispevala k krepitvi in povečanju trenutnega kapitalskega količnika Core Tier 1 na 9 %, kar je bila zahteva predvsem evropskega regulatorja EBA. Gre za izvršitev prodaje 50,99 % kapitalskega deleža v Zavarovalnici Maribor ter predčasni odkup hibridnih finančnih inštrumentov ter iz tega naslova ustvarjen dobiček. Konec decembra je Nova KBM objavila tudi ključne strateške usmeritve za obdobje 2013 do 2016, kjer je pomembno izpostaviti tri relevantne kazalnike: ROAE = 12 %, CIR max 60 % in kazalnik LCD = 110.
Abanka Vipa je objavila rezultate za prvih devet mesecev poslovanja. V omenjenem obdobju je beležila na medletni ravni okoli 8 % padec neto provizij ter 2 % padec neto obrestnih prihodkov. Realizirana čista izguba je znašala 38,1 mio EUR, oblikovanja rezervacij in oslabitev pa je znašalo 44 mio EUR.
Koprska logistična družba Intereuropa je dosegla vidnejše rezultate v procesu finančnega restrukturiranja. Z dezinvestiranjem logističnega terminala Čehov in dokapitalizacijo v obliki konverzije določenega deleža finančnega dolga v kapital je znatneje znižal svoj finančne obveznosti in zadolženost, z reprogramiranjem preostalega finančnega dolga pa okrepil in stabiliziral svoje finančno poslovanje. Posledica dezinvestiranja lokacije Čehov bo prispevala tudi k nižjim poslovnim prihodkom v letu 2013. Za leto 2013 načrtujejo poslovne prihodke v višini 156 mio eur (-16 % v primerjavi z 2012) ter 8,9 mio EUR neto dobička.
Pogled na dogajanje v letu 2013 in ocene poslovanje oz. poslovne načrte so podali tudi v družbah Gorenje, Žito, Skupini Laško ter Petrolu.
Skupina Laško načrtuje višino čistih prihodkov od prodaje v vrednosti 269,5 mio EUR, kar predstavlja 1,8 % rast, EBIT v višini 30,5 mio EUR (+60 %) ter čisti poslovni izid v vrednosti 11,7 mio EUR.
V Žitu za leto 2013 pričakujejo povišanje prihodkov za 1,6 % na 113 mio EUR, čisti poslovni izid pa v vrednosti 1,9 mio EUR.
Skupina Gorenje je v poslovnem načrtu za 2013 navedla doseganje prihodkov od prodaje v vrednosti 1,34 mrd EUR ter čisti poslovni izid v višini 4,2 mio EUR. S pridobitvijo novega dolgoročnega posojila v vrednosti 50 mio EUR, s čimer bo družba izboljšala ročnost svoje kapitalske strukture, bo zaradi vlaganja v proces restrukturiranja proizvodnje nekoliko izboljšala donosnost poslovanja.
Skupina Petrol je za leto 2013 napovedala rast prihodkov glede na poslovno leto 2012 za 9 % na dobre 4 mrd EUR, čisti poslovni izid pa v vrednosti dobrih 58 mio EUR.
Dolžniški trgi – Umirjen konec leta
mag. Rene Redžič
upravljavec naložb
Ob koncu leta 2012 lahko ugotovimo, da se situacija na finančnih trgih postopoma izboljšuje. Na ravni EU je bil v decembru dosežen dogovor o enotnem bančnem nadzoru v evroobmočju. Nadzor bo s 01. marcem 2014 pričela izvajati ECB, zadeval pa bo vsaj tri največje banke v posamezni državi oziroma banke z bilančno vsoto večjo od 30 milijard evrov. Nadalje je v mesecu decembru Grčija izvedla predčasen odkup lastnega dolga po povprečni ceni 33,8 % nominalne vrednosti, za kar je namenila 11,3 mrd EUR ter s to potezo znižala javni dolg za slabih 32 mrd EUR. Tako si je zagotovila novo tranšo mednarodne pomoči v višini 34,4 mrd EUR, sledilo pa je tudi izboljšanje bonitetne ocene Grčiji s strani bonitetne agencije S&P iz CCC na B-.
V Sloveniji smo v začetku decembra sprejeli nov Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), konec decembra pa je ustavno sodišče zavrnilo možnost referenduma o slabi banki in slovenskem državnem holdingu. Omenjene poteze so investitorji na dolžniških trgih sprejeli z odobravanjem, posledično se je zahtevana donosnost na 10-letne slovenske državne obveznice znižala pod mejo 5 %.
Predvidena gospodarska dinamika v letu 2013, trenutna zgodovinsko nizka zahtevana donosnost državnih obveznic razvitih držav ter trend zniževanja kreditnih razmikov pri podjetniških obveznicah napotujejo na to, da pred nami ne bo tako uspešno obdobje na dolžniških trgih. Občutljivost držav evroobmočja na zunanje vplive se povečuje, kar se lahko odrazi v višji zahtevani donosnosti na državne obveznice razvitih in še posebej perifernih držav. Na drugi strani so se evropske družbe dokaj uspešno prilagodile oteženim razmeram na trgu, zato je smotrno naložbene priložnosti v letu 2013 iskati med podjetniškimi obveznicami, predvsem tistimi iz investicijskega razreda.