Borzni trendi - februar | SAVA INFOND

Razviti trgi: Pomirjeni vlagatelji, rastoči trgi

Letošnje gibanje delniških trgov in razpoloženje velikega dela udeležencev je po seriji pozitivnih makroekonomskih objav iz ameriškega trga dela in nepremičninskega sektorja izredno optimistično. Svetovnim borzam je namreč od sredine decembra uspel najdaljši niz rasti od lanskega januarja, saj so trgi naraščali bolj ali manj premočrtno, niti en dnevni padec pa ni bil večji od 1%. Donosi indeksov na razvitih trgih tako v letošnjem letu (do 20.2.2012) preračunano v evrih znašajo: S&P 500 (+8,2%), Dow Jones (+6,0%), Nasdaq (+13,3%), evropski Euro Stoxx 50 (+9,5%), nemški DAX (+16,1%), japonski Nikkei (+12,2%) in MSCI EAFE indeks razvitih trgov (+9,8%).

Evropski centralni banki in novemu šefu Draghiju je treba priznati, da je z dolgoročnim programom refinanciranja (LTRO) v začetku decembra pogumno povlekel pravo potezo in pomiril vznemirjene evropske in svetovne investitorje.

Januarska rast trgov ali tako imenovani januarski barometer je presenetljivo dober zgodovinski kazalnik tega, kar lahko pričakujemo od delniških trgov v posameznem koledarskem letu. Statistično lahko namreč od leta 1950 v 87 % primerov na trgih pričakujemo uspešno leto s povprečnimi okoli 14 % donosi. Nasprotno pa je, brez izjem, vsak negativen januar od leta 1950 spremljal medvedji trg z ničelnimi letnimi donosi ali celo do 10-% korekcijo tečajev.

Damjan Kovačič,
upravljavec naložb

Emerging Markets: Odboj Indije in Indonezije

Delniški trgi držav v razvoju, kamor sodijo BRIC države in t.i. mejni trgi (angl. Frontier Markets) so leto začeli z močno rastjo. Restriktivna monetarna politika, ki so jo preteklo leto izvajale največje države z namenom znižanja inflacije, je pričela kazati pozitivne znake. Hkrati so se ponovno obudila pričakovanja investitorjev o ekspanzivni monetarni politiki, ki so spodbudila rast delniških tečajev. Deloma je k optimizmu in rasti delnic pripomoglo tudi reševanje evropske dolžniške krize, saj je EU eden izmed najpomembnejših izvoznih trgov teh držav. Izmed BRIC držav lahko izpostavimo Indijo, ki po rasti trenutno prednjači, in delež katere smo v preteklih tednih povečevali tudi v skladih, ki nalagajo sredstva na to področje. V preteklem letu so izgubljale tako indijske delnice kot valuta, kar je zelo obremenilo indijsko gospodarstvo, ki je odvisno od uvoza energentov. Zaradi težav v lastnem gospodarstvu so se indijske oblasti odločile postopno odpirati indijski trg tujim investitorjem. Slednje je vsekakor pripomoglo tudi k vrnitvi optimizma na borzo, saj so tečaji delnic od začetka leta zrasli za okrog 25 % (v evrih).

Na mejnih trgih (angl. frontier markets) lahko izpostavimo predvsem Indonezijo, ki je v letu 2011 beležila najvišjo rast bruto domačega proizvoda po Azijski krizi v višini 6,5 %. Rekordno rast so spodbudile tuje investicije in domača poraba ter dvakratno znižanje ključne obrestne mere. Bonitetni agenciji Moody's in Fitch sta Indonezijo po 14 letih ponovno uvrstile v investicijski razred obveznic 'investment grade'. To je signal mednarodnim vlagatelje, ki bo državo naredil investicijsko še bolj privlačno in hkrati pozitivno vplival na javno-finančno stanje. Delež Indonezije na skladu Infond Kitajska trenutno znaša dobrih 7 %, in ga nameravamo v prihodnje povečati.

mag. Jure Dubravica,
direktor sektorja upravljanja naložb

Slovenija: Pozitivne izjeme

Na slovenskem kapitalskem trgu se trgovanje v letošnjem letu ni pričelo po željah vlagateljev. Kljub temu, da so se vsi svetovni trgi gibali v pozitivnem vzdušju,je indeks SBITOP izgubljal vrednost. Trenutno se giba v območju 570 indeksnih točk, kar je  najnižje v zadnjih štirih letih.

Za takšno stanje je po eni strani poskrbela država sama ,saj so nam zaradi slabše  makroekonomske slike bonitetne hiše  nižale bonitetno oceno, po drugi strani pa tudi podjetja ne poslujejo najbolje. Tako slovenski vrednostni papirji  ne pritegnejo vlagateljev, ki bi z večjo aktivnostjo dvignili prepotrebno likvidnost na trgu.

Ene redkih pozitivnih izjem je bila delnica podjetja Telekom Slovenije d.d., katere cena je v letošnjem letu narasla za slabih 12 % na 70 evrov, cena najbolj likvidne slovenske delnice KRKA d.d. ostaja nespremenjena na 51 evrih, medtem ko je med večjimi letošnjimi poraženkami delnica podjetja Mercator d.d.  Cena delnice je padla zaradi opustitve prevzemne ponudbe hrvaškega podjetja Agrokor d.d., s tem pa tudi upanje največjega lastnika Pivovarne Laško d.d., da bi prišli do prepotrebnih likvidnih sredstev

Uroš Selič,
upravljavec naložb

Trgi obveznic: Pogled je znova usmerjen v Grčijo

Bonitetna agencija S&P je v mesecu januarju 2011 znižala bonitetne ocene 9 od 17 držav EMU, pri čemer je bilo najbolj odmevno znižanje ocene Francije z dotedanjih AAA na AA+. Poleg Francije je trojni A izgubila tudi Avstrija, tako da v Evropi z najvišjimi ocenami ostajajo le Nemčija, Luksemburg, Finska in Nizozemska. Znižala se je tudi bonitetna ocena Slovenije, ki ji po novem pripada ocena A+, torej za stopnjo nižja kot do sedaj.

Trgi se na omenjeno znižanje bonitetnih ocen niso pretirano odzvali, saj je bilo pričakovano. Prav nasprotno, zahtevane donosnosti državnih dolžniških vrednostnih papirjev so se pričele zniževati, saj je ECB z operacijo dolgoročnega refinanciranja (LTRO) za obdobje treh let uspela evropskemu bančnemu sistemu zagotoviti praktično neomejena likvidnostna sredstva, ki so jih evropske banke uporabile za trgovanje z obveznicami lastnih držav brez vsakršnega tveganja.

V prihodnjih tednih bo največ pozornosti ponovno namenjeno Grčiji in potrditvi drugega paketa finančne pomoči tej državi. Grčija je že sprejela del zahtevanih varčevalnih ukrepov, dejanska izpolnitev zahtev pa bi vsaj na kratek rok pomirila investitorje na kapitalskih trgih.

mag. Rene Redžič
upravljavec naložb