080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Damjan Kovačič,
upravljavec – analitik
Povprečne cene neosvinčenega bencina na ameriških bencinskih črpalkah so se letos dvignile že za skoraj 20% in so konec februarja znova presegle 3,75 USD/galono (preračunano v evrih je bencin v ZDA še vedno za polovico cenejši kot v Sloveniji). V zadnjih desetih letih sicer drobnoprodajne cene bencina nikoli niso presegle 4 USD/galono. Zanimivo je, da so se cene bencina letos podražile kljub temu, da se je lani, po podatkih ameriške agencije za energijo EIA, sama poraba bencina zmanjšala za 4%. Glavni krivec za rast cen bencina so rafinerijske marže, ki so letos v ZDA poskočile kar za tretjino, približno toliko pa so se podražile tudi delnice rafinerijskih družb kot so Phillips 66, Valero, Tesoro, ki so letos najbolj vroč in dobičkonosni sektor.
Zanimivo je, da se kljub temu, da so cene bencina že nevarno blizu rekordnim, čez lužo še vedno krepi zaupanje potrošnikov. Indeks zaupanja potrošnikov je tako konec februarja dosegel 77,6 indeksne točke, kar je 1,6 indeksnih točk več kot pred dvema tednoma oziroma 3,8 indeksnih točk več kot meseca januarja.
Prav tako se še vedno krepi ameriška industrija, ki postaja vse bolj konkurenčna v globalnem merilu. To potrjuje indeks industrijske proizvodnje ISM Manufacturing, ki je s 54,4 indeksnih točk močno presegel pričakovanja, saj je na mesečni ravni zrasel za 1,1 indeksno točk in dosegel najvišjo vrednost po juniju 2011. Od konca oktobra najbolj izstopa skoraj desetodstotni porast investicij v proizvodnjo opreme in strojev (brez vojaške in letalske industrije), kar hkrati ti predstavlja največjo rast od leta 1993.
Gospodarska aktivnost v evroobmočju se je po podatkih Eurostata v zadnjem četrtletju skrčila za 0,6%. Ena izmed najbolj očitnih posledic šibke gospodarske rasti je padec drobnoprodajnih cen, ki so februarja padle za 0,2 odstotne točke., na letni ravni pa se je inflacija z 1,8% prvič po avgustu 2010 spustila pod srednjeročno ciljno vrednostjo evropske centralne banke, ki znaša 2%.
Delniški indeksi razvitih svetovnih trgov tudi letos razveseljujejo vlagatelje, saj so januarja in februarja preračunano v evrih pridobili med 3 in 8 odstotkov vrednosti: S&P 500 (+7,1%), Dow Jones (+8,2%), Nasdaq (+5,6%), evropski Euro Stoxx 600 (+3,7%), nemški DAX (+1,7%), japonski Nikkei (+4,7%) in indeks razvitih trgov MSCI EAFE (+5,0%).
Emerging Markets – Azijski trgi so nadaljujejo z rastjo
Uroš Vek,
upravljavec naložb
Dobrim gospodarskim novicam iz JV Azije iz prejšnjega meseca je v februarju sledilo nadaljevanje. Tajska je objavila 3,6% gospodarsko rast, kar je najvišja rast od zadnjih poplav. V letu 2013 bo ključno vlogo odigrala centralna banka, ki za enkrat še ohranja relativno nizko obrestno mero pri 2,75%. Prostora za zniževanje ni, medtem ko so pritiskih politike po nadaljnjem zniževanju veliki. Neodvisnost Tajske centralne banke je na preizkušnji. Pričakovana gospodarska rast v 2013 je 4,6%. Na drugi strani poloble je Mehika objavila 3,2% gospodarsko rast, ki je bila v skladu s pričakovanji.
Pozitivne gospodarske novice so delniški trgi močno nagradili. V preteklem mesecu so trgi JV Azije bili zelo donosni, saj so merjeno v evrih zrastli tudi dvoštevilčno. Med najbolj rastoče sta spadala Indonezija in Filipini, kjer so beležili okrog 12% rast, sledila je Tajska z 9%. Najslabše znotraj regije držav v razvoju so se odrezali evropski trgi v razvoju, kot sta Poljska in Češka.
Slovenija - Vpliv notranje političnih dogajanj
Marko Tomanič
upravljavec – analitik
Vidnejša morbidna atmosfera na slovenskem kapitalskem trgu se je nadaljevala tudi v obdobju od 5.2. do 4.3.2013, katerega obravnava sledeči prispevek. Slovenskega borzni indeks SBITOP je v mesecu februarju izgubil slabe 4 % svoje vrednosti, kar je povsem diametralno z evropskimi in ameriškimi delniškimi indeksi. V začetku zadnjega februarskega tedna je SBITOP dosegel celo 602 točk, kar predstavlja 7,3 % padec glede na začetek meseca. Ta negativni popravek odseva tako redčenje koalicijske ekipe (dnevni odstopi posameznih ministrov) kot turbulentno dogajanje na evropskih borzah. Ob izvolitvi nezaupnice obstoječemu mandatarju in izvolitvi nove mandatarke za sestavo vladne koalicije pa je sledi 4,50 % dvig indeksa SBITOP. Torej lahko zaključimo s tezo, da je gibanje slovenskega delniškega indeksa močno odvisno tudi od notranjih političnih dogajanj v Sloveniji.
Ob vsem zgoraj navedenem teatralnem dogajanju pa nam je začetek marca postregel z informacijo o 2,3 % padcu slovenskega BDP-ja v letu 2013. Prav tako se nadaljuje negativni trend gradbene aktivnosti v Sloveniji, saj se je v decembru 2012 vrednost gradbenih del v primerjavi z enakim obdobjem lani znižala za slabih 17 %. V februarju je bonitetna agencija Standard & Poors Sloveniji pripisala ponovno nižjo bonitetno oceno, in sicer iz A na A-.
Ostali pregled nadaljujemo z objavami rezultatov posameznih družb za poslovno leto 2012, ki dajejo vtis bolj zdravega okolja, kot jih dajejo zgoraj navedeni makroekonomski podatki.
Skupina Telekom je v letu 2012 končala z padcem poslovnih prihodkov za 3,8 % na 793 mio EUR. Vendar se nadaljuje trend učinkovitosti skupine, saj je slednja dosegla čisti dobiček v vrednosti 43,5 mio EUR, kar znaša 28 % porast glede na leto 2011. Povečanje dobička načrtuje tudi v letu 2013, saj bi po ocenah lahko znašal okoli 50 mio EUR.
Dobro poslovanje je v letu 2012 prikazala tudi Skupina Petrol. Realizirani čisti prihodki od prodaje znašajo 3,8 mrd EUR oz. 15 % rast v primerjavi z letom 2011. Velik del učinka na rast ustvarjenih prihodkov od prodaje lahko pripišemo višjim cenam naftnih derivatov. Čisti dobiček skupine je znašal 54 mio EUR, kar je 3 % več kot v letu 2011.
Skupina Triglav je v letu 2012 dosegla okoli 936 mio bruto zavarovalne in pozavarovalne premije, kar je 5 % upad v primerjavi z letom 2011. Čisti dobiček Skupine znaša 73 mio EUR, kar je predstavlja 54 % porast relativno na leto 2011.
Skupina SKB je v letu 2012 ustvarila za 13 % manj čistih obrestnih prihodkov ter za 6 % manj čistih provizij. Je pa v letu 2012 dosegla čisti poslovni izid v vrednosti 3,7 mio EUR, kar predstavlja slabih 85 % padec v primerjavi z letom 2011. Oslabitve in rezervacije so v primerjavi z letom 2011 porasle za kar 200 %.
Dolžniški trgi - Ponovno v ospredju Španija in Italija
mag. Rene Redžič
upravljavec naložb
V prvih dneh meseca februarja sta svoj pečat na dolžniških trgih pustila dogodka povezana s Španijo in Italijo. Prvi je domnevni korupcijski škandal v vladajoči španski Ljudski stranki, drugi je razkritje, da je italijanska centralna banka pod tedanjim vodstvom sedanjega predsednika ECB Maria Draghia že leta 2010 vedela za nepravilnosti pri sklepanju pogodb v tretji največji italijanski banki Monte dei Paschi di Siena, ki ji zaradi finančnega škandala grozi podržavljenje.
Nadalje so se konec meseca v Italiji odvile parlamentarne volitve, ki niso prinesle dokončne odločitve o novi vladi. Na izid volitev se je ostro odzvala bonitetna agencija Moody's, ki je v primeru zastoja Montijevih reform napovedala znižanje bonitetne ocene. Ta trenutno znaša Baa2. Nekoliko manj ostro so se na izid volitev odzvali pri bonitetni agenciji S&P, kjer so dejali, da bi upočasnitev reform negativno vplivala na ekonomske obete v državi, niso pa omenili morebitnega zniževanja bonitetne ocene. Ta trenutno znaša BBB+.
Politična negotovost v Italiji se je odrazila na stroških zadolževanja te države. Italiji je tako konec meseca uspelo prodati 10-letne državne obveznice v skupni vrednosti 4 milijarde evrov, pri čemer so investitorji v primerjavi s podobno preteklo avkcijo (4,17%) zahtevali višjo obrestno mero (4,86%), kar predstavlja najvišjo raven po lanskem oktobru. Še v začetku februarja je zahtevana donosnost na referenčno obveznico znašala 4,32%. Zahtevana donosnost se je tako ponovno približala meji 5%, ki jo že lep čas presegajo druge periferne države kot so Španija, Portugalska ter Slovenija.
Investitorji na dolžniških trgih se tako trenutno soočajo s povečano negotovostjo, ki se bo nadaljevala v prihodnjih nekaj mesecih. V primeru izboljšanja globalnega makroekonomskega okolja, še posebej napovedi za gospodarsko aktivnost v letu 2014, bi lahko dolžniška kriza izgubila na pomembnosti, posledično bi se znižali razmiki v zahtevani donosnosti med obveznicami jedrnih evropskih držav na eni in obveznicami perifernih držav na drugi strani.