Borzni trendi - februar 2014 | SAVA INFOND

Razviti trgi: Pet let po koncu krize




Damjan Kovačič,
upravljavec - analitik


Točno pred petimi leti, 6. marca 2009, se je vodilni svetovni delniški indeks S&P 500 dotaknil vrednosti 666 indeksnih točk in dosegel dno po veliki finančni krizi. Če pustimo ob strani očitno simboliko, lahko mirne duše rečemo, da je šlo za eno največjih nakupnih priložnosti v moderni dobi. Od takrat se na finančnih trgih dobesedno cedita med in mleko. Ameriški indeks S&P 500 je danes pri rekordnih 1870 točkah, kar pomeni da so delnice skoraj trikrat dražje kot pred petimi leti. Petletni donos indeksa v višini 180 % je hkrati peti največji v zgodovini, v tem času pa smo doživeli samo eno večjo korekcijo, to je 20 % popravek tečajev na vrhuncu evrske krize sredi leta 2011.

Tudi podatki o neto prilivih v delniške sklade potrjujejo, da je kriza samo še oddaljen spomin. Svetovni vlagatelji so po podatkih Insight Research lani v delnice vložili okoli 1.000 mrd dolarjev, neto prilivi pa so znašali 610 mrd, kar je že več kot pred krizo v letih 2006 in 2007. Ameriški delniški skladi so pritegnili glavnino, tri četrtine globalnih prilivov, od tega preko 60 % pasivne naložbene strategije z odprtimi investicijskimi skladi (ETF-ji), ki sledijo indeksom.

V Evropi so delniški in obvezniški skladi skupaj pritegnili preko 300 milijard EUR neto prilivov, kar je 12 % več kot lani, v primerjavi z ZDA pa se tri četrtine vlagateljev še vedno odloča za aktivno upravljane sklade. Je pa treba priznati, da so evropski vlagatelji izredno uravnoteženi pri izbiri naložbenih strategij, saj je šla tretjina novih vplačil v delniške sklade, tretjina v mešane in tretjina v bolj varne obvezniške sklade.

Delniški indeksi razvitih svetovnih trgov so letos do začetka marca, preračunano v evrih, pridobili povprečno 0,2 odstotka vrednosti, če ne bi upoštevali padca japonskih delnic, pa bi znašala povprečna rast 1,3 odstotke: S&P 500 (+0,5 %), Dow Jones (-1,7 %), tehnološki Nasdaq (+3,0 %), evropski Stoxx Europe 600 (+3,3 %), nemški DAX (+1,5 %), japonski Nikkei (-6,2 %) in indeks razvitih trgov MSCI EAFE (+0,9 %). Če bi se razviti trgi do konca leta gibali v podobnem ritmu kot v prvih dveh mesecih, bi lahko pričakovali okoli 8-odstotne letne donose.


Emerging Markets: Boljši ekonomski podatki vlili upanje





Uroš Vek,
upravljavec naložb

Delniški trgi držav v razvoju so po negativnem začetku leta v februarju beležili odboj navzgor, saj so zrastli za okrog odstotek, merjeno v evrih. Glavni razlog za boljše razpoloženje vlagateljev izhaja iz ugodnejših ekonomskih podatkov. Indeks nakupnih managerjev, ki nakazuje sentiment gospodarstva, je bil v Južni Koreji, Indoneziji, Indiji in Braziliji višji od zadnjih objav in nad mejo 50, ki signalizira rast proizvodnega sektorja.

Indonezija je objavila podatke o gospodarski rasti v višini 5,7 %, medtem ko so bila pričakovanja okrog 5,3 %. Upadanje aktivnosti se zrcali tudi v Indoneziji, saj je bila rast v 2013 najnižja od 2009. Rast obrestnih mer se že čuti v nižji rasti potrošnje. Vlada za 2014 napoveduje rast 5,8 %, medtem ko svetovna banka in ostale investicijske banke 5,5 %. Dodatno pozitivna novica je bilo sporočilo bonitetne agencije Moody's, da je Mehika pridobila bonitetno oceno A, ki je najvišja v zgodovini države. Razlog za optimizem bonitetnih agencij je v strukturnih reformah, ki bodo vodile v dvig gospodarske rasti. Lani sprejeta energetska reforma bo omogočila privatne investicije v sektor, ki je bil zaprt zadnjih 75 let. Sledile so še reforme telekomunikacijskega sektorja, davčnega sistema, trga delovne sile, političnega procesa in finančnega sektorja.



Kljub vsem tveganjem, ki jih s seboj nosijo trgi držav v razvoju (npr.  strukturnih in političnih), je potrebno poudariti, da so vrednotenja nasproti razvitim trgov na nizkih ravneh, saj trenutno znaša diskont več kot 30 %. Vlagatelji z dolgoročnim naložbenim horizontom te regije preprosto ne smejo zanemariti.


Slovenija: Nadaljevanje rasti  na Ljubljanski borzi




Uroš Selič,
upravljavec - analitik


Tudi po drugem mesecu letošnjega leta evforiji na delniških trgih ni videti konca. Nove rekordne vrednosti so dosegli tako evropski kot ameriški delniški indeksi, nič drugače se ni godilo slovenskemu borznemu indeksu SBITOP, ki je od začetka leta porastel za nekaj več kot 10 %.

Februarja je v Sloveniji najbolj  odmeval podatek, da se je prekinila krivulja upadanja gospodarske rasti, saj se je bruto domači proizvod v zadnjem četrtletju realno povečal za 1,2 %, v primerjavi s koncem leta 2012 pa za 2,1 %. Zaradi revizije četrtletnih podatkov navzgor nobeno od štirih četrtletij lani ni beležilo negativne rasti BDP, kar tehnično gledano pomeni, da je Slovenija že vse od prvega lanskega četrtletja izven recesije. Vlada pravi, da je s svojimi ukrepi uspela obrniti negativni trend v gospodarski aktivnosti, medtem ko Gospodarska zbornica Slovenije opozarja, da gre za statistično anomalijo, rast pa lahko pripišemo predvsem uspešnejšemu črpanju evropskih sredstev za izgradnjo komunalne infrastrukture.

Zadnji dan februarja je nerevidirane rezultate za leto 2013 objavila novomeška Krka. Rezultati so bili zelo spodbudni, saj so se prihodki zvišali za pet odstotkov, dobiček pa za osem odstotkov. Nekoliko  odstopa podatek, da je ruski trg za Krko v tem trenutku ključen, saj tam proda že več kot četrtino vseh svojih izdelkov,samo lani pa je bila rast na tem trgu več kot 20 odstotna. Žal pa je prodaja na zahodnih trgih upadla skoraj za desetino, na trgih srednje Evrope pa je ostala praktično nespremenjena.

Prav tako je lanske rezultate predstavila Skupina Telekom Slovenije, ki je dosegla poslovni izid 52,3 milijona evrov, kar je 7,7 milijona evrov oziroma 17 odstotkov več kot leto prej. Nekoliko višji so bili tudi poslovni prihodki, ti so znašali 799,2 milijona evrov ali 3,9 milijona evrov več kot leta 2012. V istem obdobju se je zmanjšal tudi neto dolg Skupine Telekom Slovenije, in sicer za en odstotek.

Kljub velikemu optimizmu, ki trenutno vlada na Ljubljanski borzi, pa lahko v prihodnje pričakujemo nadaljnjo rast tečajev, saj so podjetja še vedno zmerno vrednotena. V prid solidnim prihodnjim donosom slovenskih delnic pa govori dejanska izvedba odprodaje državnih deležev podjetij, saj je vlada letos prodala že dve podjetji iz seznama odprodaj in pokazala, da tokrat ne bo branila drugih interesov, ki so v preteklosti to idejo zavirali.


Dolžniški trgi: Okrevanje evroobmočja se nadaljuje
 



mag. Rene Redžič,
upravljavec naložb


V mesecu februarju letošnjega leta se je odbor za odprti trg ameriške centralne banke (FOMC) prvič sestal pod vodstvom nove predsednice Janet Yellen. Člani odbora so se tokrat prvič resneje pogovarjali o potencialnem zvišanju obrestnih mer, saj se je stopnja brezposelnosti v ZDA močno približala začrtanemu cilju pri 6,5 %. Nadalje so se člani odbora strinjali glede postopnega znižanja obsega izrednih stimulacijskih ukrepov v obliki nakupov hipotekarnih in državnih obveznic, in sicer za 10 milijard dolarjev na vsakem zasedanju odbora, vendar bo sedaj FED bolj pozorno spremljal podatke s trga dela in podatke o spremembi inflacije, ki je še vedno močno pod zastavljenim ciljem pri 2 %.
 
Na ravni evroobmočja so bile objavljene stopnje gospodarske rasti po posameznih državah za zadnji kvartal leta 2013. V evroobmočju je znašala rast v tem obdobju 0,3 %, v Nemčiji 0,4 %, v Franciji 0,3 %, na Nizozemskem 0,7 %. Rast je bila tokrat zabeležena tudi v perifernih evropskih državah in sicer v Italiji 0,1 %, v Španiji 0,2 %, na Portugalskem 0,5 % ter presenetljivo tudi v Sloveniji 1,2 %. Evropska komisija je dvignila napoved rasti BDP v evroobmočju na 1,2 % v letu 2014 in 1,5 % v letu 2015. Stopnja brezposelnosti naj bi letos po njihovi oceni znašala 12 %, v letu 2015 pa le malenkostno upadla na 11,7 %.

Nadalje velja omeniti še marčevsko zasedanje Evropske centralne banke (ECB), ki ni spreminjala ključne obrestne mere za območje evra, ki tako ostaja na rekordno nizki ravni pri 0,25 %. Nespremenjena pri 0,75 % je ostala tudi obrestna mera za mejno posojanje, obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti pa kljub stalnim ugibanjem o njenem znižanju v negativno območje ostaja na ničelni ravni. Po predvidevanjih ECB naj bi se stopnja inflacije po nekaj mesecih ponovno pričela zviševati in približevati meji 1 %, napoved za leto 2015 pa znaša 1,3 %. Nove napovedi so vsaj delno pomirile strahove pred padcem območja skupne valute v deflacijsko spiralo. ECB bo morala tudi v prihodnje skrbno spremljati ta dejavnik, ki še pred dobrim letom dni ni predstavljal večjega tveganja, in v primeru zmanjšanja likvidnosti v finančnem sistemu tudi ustrezno ukrepati.