080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Damjan Kovačič,
upravljavec – analitik
Oči vlagateljev so te dni uprte v najstarejši svetovni delniški indeks Dow Jones, ki je prvi trgovalni dan v februarju prebil psihološko pomembno mejo 14.000 indeksnih točk. Zaključni tečaj 14.010 hkrati pomeni, da loči ameriški delniški indeks samo še dober odstotek ,oziroma natančneje 155 točk, od rekordne vrednosti vseh časov iz oktobra 2007. Seveda pa je potrebno poudariti, da se ameriške delnice, kljub visoki rasti v zadnjih letih, realno še vedno gibljejo pod rekordnimi vrednostmi iz januarja 2000. Če upoštevamo še inflacijo, se indeks Dow Jones nahaja slabih 11% pod svojim vrhom iz leta 2007, oziroma 13% pod rekordno znamko vseh časov, doseženo januarja 2000. Če finančnim trgom ne bo zmanjkalo sape in bodo delnice nadaljevale v navdušujočem ritmu rasti iz leta 2012, lahko mogoče že letos podrejo tudi to rekordno znamko.
V zadnjih letih smo na finančnih trgih ugotavljali, da se pod vplivom močnih zunanjih makro dejavnikov vedno več delnic giba kot homogena skupina, ki jo vsak dan premetava v isti smeri kot generalne delniške trge. Po podatkih Société Général je tako še lani polovica delnic plavala s tokom, medtem ko je danes takšnih samo še slaba tretjina. Vlagatelje na trgih torej vedno bolj vznemirjajo posamezne podjetniške zgodbe, objave dobičkov, napovedi uprav in prevzemne špekulacije. V preteklosti je bila tako izrazita diferenciacija v letih 1988 in 2003 pozitivna za delniške trge.
Delniški indeksi razvitih svetovnih trgov so letos januarja preračunano v evrih pridobili okoli 2% odstotka vrednosti, z izjemo japonskega Nikkei-a, ki je, zaradi skoraj 9-odstotnega padca japonskega jena, edini končal mesec v rdečih številkah. Januarski donosi: S&P 500 (+2,1%), Dow Jones (+2,8%), Nasdaq (+1,1%), evropski Euro Stoxx 600 (+2,7%), nemški DAX (+2,2%), japonski Nikkei (-1,7%) in indeks razvitih trgov MSCI EAFE (+2,2%).
Emerging Markets – Azija ponovno blesti
Uroš Vek,
upravljavec naložb
Zadnji makroekonomski podatki Kitajske, kot so industrijska proizvodnja, prodaja na drobno in rast BDP-ja v zadnjem četrtletju, kažejo na zelo močan začetek leta tega gospodarstva. Posledično so se v prvem mesecu leta najbolje odrezali azijski delniški trgi, predvsem Vietnam, Filipini, Tajska in Indonezija. Filipini so objavili rast BDP-ja za leto 2012, in sicer 6,6%. Le-ta je bila višja od vladne ciljne rasti in napovedi ostalih mednarodnih institucij. V letu 2013 pričakujemo gospodarsko rast okrog 6%. Na drugi strani Pacifika so najbolje začeli leto delniški trgi Argentine, Čila in Mehike. Argentinski indeks po lanskem padcu doživlja nekak preporod, nadaljevanje pozitivnega sentimenta bo odvisno od stabilnejšega in kapitalu prijaznejšega okolja. Na drugi strani Mehika in Čile uživata visoko raven zaupanja vlagateljev, predvsem zaradi učinkovite ekonomske politike in ugodnih makroekonomskih kazalcev. V naslednjih tednih pričakujemo objave poslovnih rezultatov podjetij, kjer bo razvidno ali se tempo rasti ohranja.
Slovenija - prve ocene poslovanja za leto 2012
Marko Tomanič
upravljavec – analitik
Pozitivno razpoloženje na Ljubljanski borzi ob koncu 2012 in začetku leta 2013 je bilo relativno kratkoročnega značaja. V prvem delovnem tednu 2013 je ljubljanski borzni indeks SBITOP porasel za 8,78 %, s čimer je prevzel sloves najdonosnejšega indeksa na svetu.
Vendar se je ponovno zalomilo zaradi političnih trenj koalicijskih partnerjev, ki so nastala kot posledica poročila protikorupcijske komisije, v katerem je slednja obravnavala korupcijska tveganja dveh največjih veljakov desnega in levega političnega pola. Učinki omenjenega poročila so razvidni v takojšnjem negativnem popravku indeksa SBITOP, in sicer za 10,18 %.
Največji negativni učinek je participiral Telekom Slovenije s 16,63 % padcem, sledi Zavarovalnica Triglav z 8,95 % padcem ter Petrol z 8,80 % negativnim popravkom. Delnici Krke in Gorenja sta odnesli nekoliko bolje, padli sta za slabih 5 % oz. 4 %. Torej je začetek leta za ljubljansko borzo izrazito turbulentne narave, negotovost pa se bo nadaljevala tudi v prihodnjih mesecih.
Ostali pregled dogajanja pa so zaznamovale prve objave in ocene poslovanja za preteklo poslovno leto 2012.
Zavarovalnica Triglav na podlagi neprečiščenih podatkov ocenjuje, da je znašala obračunana bruto zavarovalna in sozavarovalna premija Skupine cca 940 mio EUR. Skladno z uspešnostjo poslovanja v prvih 9 mesecih in pred dokončnim prevrednotenjem vseh naložb se ocenjuje višina neto dobička v 2012 v vrednosti cca 60 mio EUR.
Luka Koper je v letu 2012 ustvarila za 134,6 mio EUR prihodkov, kar je desetinko odstotka več kot v 2011. Glede količinskih parametrov družba posluje pozitivno, ladijski pretovor je porasel za 4,8 % na 17,8 mio ton.
Krka je v letu 2012 zaključila z 8 % medletno rastjo prihodkov od prodaje ter s tem prvič presegla višino 1 mrd EUR prihodkov. Konsolidirana prodaja je dosegla nivo 1,1 mrd EUR, kar je 6 % rast na medletni ravni. Neto dobiček pa je dosegel 155 mio EUR.
Mercator je v preteklem letu beležil izrazito izgubo v višini cca 103 mio EUR. Negativni poslovni izid je v večji meri posledica oslabitev osnovnih sredstev. Vrednost EBITDA je znašala 109,5 mio EUR, kar je 35 % nižja vrednost v primerjavi 2011.
Abanka, tretja največja banka v pretežni državni lasti, je leto 2012 zaključila z negativnim poslovnim izidom v vrednosti 76 mio EUR. Bilančna vsota se je v 2012 na medletni primerjavi skrčila za 14,6 % na cca 3,6 mrd EUR, oblikovane rezervacije in oslabitve pa so dosegle 127 mio EUR.
Dolžniški trgi - Pesimističen začetek leta
mag. Rene Redžič
upravljavec naložb
Mesec januar ni postregel z dogodki, ki bi pomembneje vplivali na razpoloženje investitorjev na dolžniških trgih. Med zanimivejšimi velja omeniti pričetek vračanja posojil evropskih bank, ki so jih prejele v okviru prvega večjega organiziranega programa refinanciranja (tako imenovani LTRO) s strani ECB z namenom zagotavljanja zadostne likvidnosti na trgu. Napovedi analitikov glede višine vračila posojil so se gibale med 30 pa vse do 250 milijardami evrov. Evropske banke so od izposojenih 489,2 milijarde evrov predčasno vrnile 137,2 milijarde evrov posojil.
Omenjen dogodek ni pomembneje vplival na razpoloženje investitorjev, so pa ti z odobravanjem sprejeli vrnitev Portugalske na finančne trge z izdajo petletnih obveznic, s katerimi je država zbrala okoli 2 milijardi evrov. Povpraševanje po obveznicah je petkrat preseglo ponudbo, za obveznice pa so se zanimali predvsem tuji investitorji. Strošek zadolževanja je pri tem znašal slabih 5 %.
Po dokaj umirjenem trgovanju v prvih tednih leta 2013 se je nato oblikoval negativen trend na dolžniških trgih. Nizke zahtevane donosnosti državnih obveznic napotujejo investitorje k iskanju alternativnih naložb z višjimi pričakovanimi donosi, gotovo pa sta v prvih dneh februarja svoj pečat na dolžniških trgih pustila dogodka, povezana s Španijo in Italijo. Prvi je korupcijski škandal v vladajoči španski Ljudski stranki, v katerega je vpletena praktično vsa stranka, od premierja Mariana Rajoya navzdol. Drugi je razkritje, da je italijanska centralna banka že leta 2010 vedela za nepravilnosti pri sklepanju pogodb v tretji največji italijanski banki Monte dei Paschi di Siena, ki ji zaradi finančnega škandala grozi podržavljenje. Italijanska centralna banka, ki jo je takrat vodil sedanji predsednik ECB Mario Draghi, se na ugotovitve svojih nadzornikov ni odzvala. Številni škandali in visoke izgube bančnega sektorja škodujejo ugledu centralnih bank, hkrati pa lahko nekoliko zmanjšajo tudi zaupanje v predsednika ECB Maria Draghija, da mu bo uspelo vzpostaviti ustrezen nadzor nad evropskimi bankami. Investitorji na dolžniških trgih se tako trenutno soočajo s povečano negotovostjo.