Borzni trendi - januar 2015 | SAVA INFOND

Razviti trgi: Evforija na evropskih delniških trgih





Damjan Kovačič
upravljavec - analitik

V prvem mesecu leta so bile v ospredju pozornosti finančnih trgov odločitve švicarske in evropske centralne banke ter grško politično dogajanje. Najprej je kot strela z jasnega udarila dramatična odločitev švicarske centralne banke SNB, da po treh letih ni več pripravljena vzdrževati tečaja švicarskega franka pri spodnji meji 1,20 franka za evro. Tečaj domače valute bodo očitno prepustili milosti in nemilosti deviznih trgov, kjer se je tečaj evra zadnje dni stabiliziral v območju med 1,00 in 1,05 franka.

Po pomenu in posledicah je brez dvoma novica leta odločitev Evropske centralne banke ECB, da bo končno aktivirala obsežen program kvantitativnega sproščanja QE. Do septembra 2016 bo tako ECB preko mreže nacionalnih centralnih bank v okviru programa QE vsak mesec odkupila za 60 milijard evrov državnih in drugih obveznic investicijskega razreda. Skupaj bo torej za nakupe obveznic na voljo 1100 milijard na novo natisnjenih evrov, vendar pa to še ni zagotovilo, da bo »gospodarjem evra« uspelo sprožiti rast cen in gospodarski razcvet v evroobmočju.

Kapitalski trgi so se na odločitev ECB odzvali evforično z globokim padcem evra in donosnosti državnih obveznic, po drugi strani pa je napoved močno podžgala evropske delniške trge. Tečaj evra je letos proti dolarju padel za okoli 7 % vrednosti, v zadnjih 12 mesecih pa je izgubil več kot 15 % vrednosti. Pogled v zgodovino močnejših valutnih premikov od leta 1970 kaže, da so v preteklosti trajali povprečni cikli rasti dolarja pet do šest let. Kaj vse se lahko zgodi na valutnih trgih pove podatek, da bi bil leta 1985 evro vreden samo 70 centov, leta 2008 pa se je dotaknil meje 1,60 dolarja. Trenutni tečaj evra pri okoli 1,15 je zanimiv tudi zato, ker se je evro izenačil z dolarjem glede na pariteto kupne moči, poleg tega pa se nahaja ravno na polovici med dvema zgodovinskima ekstremoma. Če bo evro še naprej sledil zgodovinskim vzorcem, bi lahko valutna tečaja evra in dolarja v prej kot dveh letih dosegla pariteto in menjalno razmerje 1:1.

Delniški indeksi razvitih svetovnih trgov so januarja, preračunano v evre, povprečno pridobili okoli 6 odstotkov vrednosti: S&P 500 (+3,9  %), Dow Jones (+3,2  %), tehnološki Nasdaq (+4,9  %), evropski Stoxx Europe 600 (+7,4 %), nemški DAX (+9,1 %), japonski Nikkei (+11 %) in indeks razvitih trgov MSCI World (+4,7 %).


Trgi v razvoju: Azija in evro v ospredju





mag. Jure Dubravica,
direktor sektorja upravljanja naložb

Mesec januar je bil dinamičen kot že dolgo ne. Kljub vsem dogodkom so delnice družb iz držav v razvoju mesec zaključile v povprečju pozitivno. Še največ je k mesečni rasti pripomogel šibak evro, ki je v primerjavi z ameriškim dolarjem izgubil slabih 7 % svoje vrednosti in posledično samodejno povečal donosnost naložb iz vidika evropskega vlagatelja. Podoben trend gibanja je bil tudi pri ostalih valutah v primerjavi z evrom. Tako je MSCI Emerging Markets Index, merjen v evrih, od začetka leta zrasel za 7,8 %. Še višjo rast so v povprečju dosegle delnice družb iz BRIC regije, ki so se v evrih podražile za 8,4 %.

Med BRIC državami izstopa Indija, kjer so tečaji delniških družb v mesecu dni zrasli za 15,8 %, merjeno v evrih, oz. 6,1 % v lokalni valuti. Indijske delnice jadrajo na izboljšanih makroekonomskih podatkih. Po zadnjih informacijah so inflacijo na letni ravni znižali na 5 %, kar je izjemen uspeh glede na to, da je v preteklem obdobju ta dosegala 10 %. Poleg tega so pred kratkim nepričakovano znižali tudi ključno obrestno mero centralne banke iz 7,0 % na 6,75 %. V letu 2015 lahko pričakujemo nadaljevanje tega trenda. Na koncu pa indijskemu gospodarstvu koristijo tudi nižje cene nafte in drugih surovin.

Najslabše v BRIC skupini je letos začela Brazilija, kjer je osrednji borzni indeks padel v januarju za - 6,2 % v lastni valuti in – 0,3 % v evrih. Brazilsko gospodarstvo je v veliki meri utrpelo škodo z nižji cenami nafte in surovin (železova ruda). Poleg tega državo pretresa škandal v največji energetski družbi Petrobras, ki je povezan s korupcijo. V začetku februarja je tako odstopila celotna uprava družbe. Delnica družbe, ki je bila še lani septembra vredna čez 20 USD , je konec januarja letos padla pod 6 USD.

Na koncu omenimo še razmerje med tečajem in knjigovodsko vrednostjo delnic (P/B) na posameznih trgih. Nižji, kot je ta kazalnik, cenejše so v povprečju delnice na posameznem trgu. Za bolj natančno sliko je kazalnik potrebno uporabljati v kombinacijami z drugimi podatki iz posameznega trga. V BRIC skupini znaša ta 1,3. Na trgih v razvoju, kamor prištevamo tudi ostale države, je ta 1,45. Na razvitih trgih znaša 2,15.  


Slovenija: Zaradi vprašanja privatizacije gre svojo pot




Uroš Selič
upravljavec - analitik


Kazalnik gospodarske klime v Sloveniji se je januarja pri vrednosti 2,7 odstotne točke že drugi mesec ohranil v pozitivnem območju, saj je bil glede na december višji za 1,4 odstotne točke, v primerjavi z lanskim januarjem pa je bil višji za več kot 11 odstotnih točk. Gospodarska klima v državi je s tem dosegla najvišjo raven po septembru leta 2008, od povprečja kazalnika v zadnjih desetih letih pa je višja za 6,7 odstotne točke. Na dvig kazalnika gospodarske klime je najbolj pozitivno vplival kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih (za skoraj 5 odstotnih točk) sledita pa pozitivna prispevka zaupanja potrošnikov in zaupanja v industriji, ki sta k dvigu gospodarske klime na letni ravni prispevala okoli 3 odstotne točke.

Ob koncu meseca so se tudi v Sloveniji pričele prve objave poslovanja podjetij za preteklo leto. Med prvimi so podatke objavili v Gorenju, kjer je poslovanje oteževalo predvsem dogajanje v Ukrajini in Rusiji. Poslovno leto so končali z minimalnim dobičkom 100.000 EUR. Za leto 2015 bi pričakovali bistveno bolj črnoglede napovedi kot pred meseci, vendar pa družba ni bistveno oklestila svojih letošnjih načrtov. Za letošnje leto še vedno načrtujejo 93 milijonov evrov denarnega toka iz poslovanja EBITDA oziroma 43 milijonov evrov dobička iz poslovanja EBIT. Med ključnimi aktivnostmi za doseganje tega cilja je povečanje prodaje premijskih in inovativnih izdelkov na Bližnjem vzhodu ter v Avstraliji.

Tečaji na Ljubljanski borzi v januarju niso bili deležni pozitivnega sentimenta kot globalni delniški trgi. Glavno negotovost je na borzo ponovno vnesla razprava oziroma peticija proti privatizaciji, katere pobudo vodi dr. Mencinger in nekatere parlamentarne stranke. V času, ko bodo prodajalci sprejemali zavezujoče nakupne ponudbe, bi očitno nekateri spet želeli naknadno spreminjati pravila igre, za katere so sami oddali pritrdilen glas. Upajmo, da bo na koncu vendarle obveljala zaveza premierja, da bo Slovenija nadaljevala z začrtano privatizacijo petnajstih podjetij. V nasprotnem primeru bi zapravili mednarodno kredibilnost, kar bi se najprej negativno odrazilo ravno na Ljubljanski borzi.


Dolžniški trgi: Pester začetek leta




mag. Rene Redžič
upravljavec naložb


Na prvem zasedanju ECB v letu 2015 se je zgodilo, kar se je že dlje časa pričakovalo. Predsednik ECB Mario Draghi je opogumljen z nezavezujočim mnenjem pravobranilcev Sodišča EU naznanil evrsko različico programa kvantitativnega sproščanja. ECB bo v mesecu marcu 2015 pričela z odkupi dolžniških vrednostnih papirjev, poleg kritnih obveznic ter obveznic, zavarovanih s premoženjem, sedaj tudi državnih obveznic v znesku 60 milijard evrov na mesec, kar naj bi izvajala do septembra leta 2016. S tem ukrepom namerava ECB svojo bilančno vsoto povečati na 3.000 milijard evrov. Ali bo ECB s tem uspela potisniti inflacijska pričakovanja v želeno smer in oživiti okrevanje evroobmočja, bo pokazal čas. V težkih gospodarskih razmerah in ob nizki posojilni aktivnosti bank je vpliv takšnih operacij na višino inflacije negotov. Sicer ECB tokrat ni posegala na področje obrestnih mer. Ključna obrestna mera tako ostaja nespremenjena pri 0,05 %, obrestna mera za dana premostitvena posojila bankam znaša 0,3 %, obrestna mera za prejete depozite bank pa se nahaja v negativnem območju pri -0,20 %.

Mesec januar je postregel tudi z nekaterimi zanimivimi dogodki iz obrobnih evropskih držav. Portugalska bo Mednarodnemu denarnemu skladu (MDS) predčasno vrnila 25 milijard evrov pomoči, načrt predčasnega poplačila dolga pa mora ob MDS potrditi še EU. Spomnimo, da sta maja 2011 EU in MDS reševala Portugalsko z 78 milijard evrov vrednim programom posojil, v zameno za pomoč pa je morala država izvesti stroge reforme ter sprejeti ostre varčevalne ukrepe. Portugalska je iz programa pomoči izstopila v maja 2014 ter se je zmožna sama financirati na trgu. Zahtevana donosnost 10-letne portugalske državne obveznice se je v tem obdobju znižala s 3,97 na trenutnih 2,52 %.

Sloveniji je bonitetna agencija Moody`s zvišala bonitetno oceno države z Ba1 na Baa3, s stabilnimi obeti. Slovenija je tako glede na bonitetno oceno pri vseh treh pomembnejših bonitetnih agencijah (Moody`s, S&P, Fitch) znotraj naložbenega razreda. Agencija Moody`s je ob objavi sporočila, da se je politično tveganje v Sloveniji znižalo, kar povečuje verjetnost uresničitve dodatnih gospodarskih in fiskalnih reform. Dosežena stabilizacija bančnega sektorja po mnenju analitikov zmanjšuje prihodnja tveganja za morebitne dodatne pritiske na javne finance. Agencija je še navedla, da bi bonitetno oceno Slovenije lahko zvišali v primeru nadaljnjega napredka pri privatizaciji, fiskalnih reformah in ob znakih pozitivnih sprememb pri upravljanju in konkurenčnosti gospodarskega sektorja. Da je Slovenija na pravi poti, nakazuje tudi zahtevana donosnost referenčne slovenske državne obveznice, ki je pred sanacijo bančnega sistema presegala mejo 5 %, stroški zadolževanja pa so se v dobrem letu dni znižali na trenutnih 1,46 %.

Za največje vznemirjenje na dolžniških trgih je poskrbela Grčija. Volitve so prinesle na oblast novo »levičarsko« vlado, ki je izpolnila eno izmed predvolilnih obljub ter zavrnila sodelovanje s trojko mednarodnih posojilodajalcev. Nova vlada trenutno išče pot za dolžniško razbremenitev Grčije ter si prizadeva za prekinitev ostre varčevalne politike v državi. V odgovor na enostransko zaostrovanje razmer je ECB grškim bankam sporočila, da pri najemanju posojil pri njej v zavarovanje ne bo več sprejemala grških državnih obveznic. Sedaj bo morala dodatna likvidna sredstva grškim bankam zagotoviti njihova centralna banka preko zasilnih posojil (ELA), ki pa se iztečejo konec februarja. Povečana negotovost se odraža v naraščajočih in nevzdržnih stroških zadolževanja Grčije, ki so na primeru referenčne 10-letne državne obveznice presegli mejo 10 %.