080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Damijan Kovačič,
upravljavec – analitik
Medtem ko mnogi analitiki in ekonomisti zaskrbljeno opazujejo črne nevihtne oblake, ki se zbirajo na svetovnem makroekonomskem obzorju, se odvijajo zanimivi pozitivni premiki na ameriškem nepremičninskem trgu.
Cene stanovanjskih nepremičnin so tako v ZDA že tretji mesec zapored zrasle za več kot 2% na letni ravni, kar je toliko bolj pozitivno, ker so v tej številki zajete tudi zasežene nepremičnine, ki predstavljajo velik del stanovanjskih zalog in nepremičninskih transakcij. Prvič od začetka velike finančne krize kaže ameriški nepremičninski trg znake okrevanja po dolgi in boleči korekciji.
Ta nekoliko nepričakovani »boom« potrjuje tudi indeks refinanciranja hipotekarnih posojil Mortgage Bankers Association Refinancing, tako da analitiki pričakujejo, da bo letos refinanciranih preko pet in pol milijonov stanovanjskih posojil. Kako pomembna je hipotekarna kreditna aktivnost, je vidno iz objav četrtletnih poslovnih rezultatov ameriških bank. Tako je na primer največja ameriška banka Wells Fargo, pri kateri ima stanovanjsko posojilo skoraj vsak tretji Američan, objavila rekordne poslovne rezultate z visoko 17-odstotno rastjo čistega dobička in rekordno nizkimi 1,15-odstotnimi odpisi slabih posojil.
Prav tako ne smemo spregledati, da gre letos na borzah odlično ameriškim gradbenim podjetjem, ki so usmerjena v stanovanjsko gradnjo. Enajst podjetij iz tega podsektorja je namreč doseglo odlične donose, saj so delnice najslabšega pridobile četrtino vrednosti, ostalih deset gradbincev pa celo med 50 in 100%.
Vitalnost nepremičninskega trga ima po resnih ekonomskih analizah izjemen vpliv na zdravje sodobnih gospodarstev. Nekatere študije na primer govorijo celo o pet do desetkrat večjem vplivu na zaposlenost, potrošnjo in zaupanje potrošnikov kot ga imajo tečaji delnic na borzi.
Eksplozivna rast tečajev konec junija je pripomogla, da je se je prvo polletje končalo s pozitivnimi donosi za dve tretjini glavnih svetovnih delniških trgov. Delniški indeksi razvitih svetovnih trgov so tako letos (do 16.7.2012) preračunano v evrih pridobili med 5 in 17 odstotki: S&P 500 (+13%), Dow Jones (+9,7%), Nasdaq (+17%), evropski Euro Stoxx 600 (+5%), nemški DAX (+12%), japonski Nikkei (+7%) in indeks razvitih trgov MSCI EAFE (+5%).
Emerging markets - Kitajska je objavila 7,6% gospodarsko rast
Jure Dubravica,
direktor sektorja upravljanja naložb
Kitajska je ob izteku drugega kvartala objavila 7,6% letno gospodarsko rast, ki je najnižja po letu 2009 in ustreza pričakovanjem, saj je o nižji gospodarski rasti v letu 2012 v začetku marca govoril že kitajski premier Wen Jiabao. Takrat se je zavzel za spremembo gospodarskega modela, ki bi močneje temeljil na domači potrošnji. Država usmerja investicije in dejavnosti na področja, ki omogočajo povečanje prihodkov srednjega in nizkega družbenega razreda, kar bo posledično privedlo do povečanja domačega povpraševanja. Pred nami je t.i. »domestic boom« saj predstavlja srednji razred kitajske že okrog 25% prebivalstva, kar je 300 milijonov ljudi, približno toliko kot celotno prebivalstvo ZDA. Do leta 2020 pričakujemo, da bo ta številka zrasla na 700 milijonov.
Nižja pričakovana gospodarska rast v letu 2012, ki je kljub vsemu še vedno cca. 4x večja od rasti ZDA, je do določene mere že zajeta v vrednotenju podjetij, kjer so P/E okrog 11 in dividendna donosnost 3,7%. Ob koncu polletja je padla tudi inflacija, ki znaša le še 2,2% in omogoča agresivnejšo ekspanzivno monetarno politiko. Kitajska centralna banka je tako že drugič v mesecu dni znižala obrestno mero, okrepilo se je tudi bančno kreditiranje. V drugi polovici leta bi se tako že lahko pričeli kazati pozitivni učinki omenjenih ukrepov.
Slovenija - Ljubljanska borza še daleč od okrevanja
Uroš Selič,
upravljavec - analitik
Za nami je prva polovica letošnjega trgovanja na Ljubljanski borzi in na splošno lahko ugotovimo, da okrevanja delniškega trga v Sloveniji še vedno ni na vidiku. Indeks SBITOP je konstantno izgubljal na vrednosti in se trenutno nahaja v območju 510 indeksnih točk, kar je vrednost ki smo jo nazadnje videli v letu 2003.
Vlagatelji nikakor ne najdejo pravega signala za nakup delnic slovenskih podjetij, pa čeprav so vrednotenja nekaterih podjetij že zelo nizka. Verjetno je razlog za takšno stanje rast državnega dolga v zadnjih letih in premalo sprejetih ukrepov, ki bi reformirali pokojninsko blagajno, javni sektor in druge proračunske porabnike na način, ki bo vzdržen na dolgi rok in bo sovpadal s pričakovano gospodarsko dinamiko.
Kljub temu, da je Krka v prvem polletju prihodke v letni primerjavi povišala za 7% na 565,2 mio EUR, pri čemer se je prodaja v tujini povečala za 9% na 518,2 mio EUR, na domačem trgu pa za 7% na 47 mio EUR, je delnica padala in je od začetka leta nižja za 21%. Prav tako je Petrol objavil 17 odstotno povišanje prihodkov prodaje in 32 odstotno povišanje čistega dobička. Delnica pa sedaj prinaša kar okoli 4,8 odstotni dividendni donos, vendar je samo gibanje delnice več ali manj nespremenjeno.
Torej kdaj bomo lahko govorili, da je končno čas tudi za rast slovenskih delnic. Mogoče ob koncu leta, ko bo pred nami kar nekaj prevzemnih zgodb. Etol in Terme Maribor so za nami, morda sledi Helios, Cinkarna. Pri teh podjetjih vseeno ni toliko zgodb o družinski srebrnini in nacionalnemu interesu, zato je možno zaradi vedno večje stiske lastnikov omenjenih družb pričakovati pozitivni razplet. Obenem pa se vedno bolj zdi, da bo tudi država zaradi razmer v bančnem sistemu morala odprodati kakšno naložbo ''državne srebrnine''.
Nadaljevanje pozitivnega trenda na dolžniških trgih
mag. Rene Redžič,
upravljavec naložb
Pretekli mesec so zaznamovali številni pomembni dogodki. Najprej smo 17. junija na volišča pospremili Grke, ki so največ glasov namenili proevropski stranki Nova demokracija, ki podpira varčevalne ukrepe ter si prizadeva za obstanek Grčije v evrskem območju. Nato je bila v ospredju dogajanja Španija, ki je po začetnem priznanju španskega premiera Mariana Rajoya, da ima država težave pri dokapitalizaciji svojih bank, konec meseca junija tudi uradno zaprosila Evropo za finančno pomoč.
Zaradi vse večjega poglabljanja dolžniške krize, so vlagatelji s toliko večjo pozornostjo spremljali zasedanje vrha EU 28. in 29. junija v Bruslju. Za razliko od prejšnjih zasedanj je tokratni vrh EU sprejel nekaj pomembnih ukrepov. Tako bo lahko Evropski sklad za stabilnost (ESM), ki bo nadomestil začasni sklad EFSF, neposredno kapitalsko okrepil banke. Nadalje bo EFSF začasno (dokler ne bo usposobljen ESM) zagotovil pomoč Španiji brez njegove spremembe statusa pri poplačilu dolga (ne bo kot upnik prednostno obravnavan) ter interveniral na primarnem ali sekundarnem trgu državnih obveznic. Poleg zgoraj naštetih ukrepov so evropski voditelji sprejeli tudi 120 milijard evrov težak paket, namenjen spodbujanju gospodarske rasti ter sprejeli prve korake k formiranju tako imenovane bančne unije.
Poglavitnega pomena za finančne trge je predvsem dejstvo, da ESM ne bo več pridobil statusa prednostnega upnika, posledično ne bo imel prednostne pravice pri poplačilu dolga pred drugimi zasebnimi upniki v dolžniškem razmerju. Na ta način bo ESM začel prevzemati bistveno večja kreditna tveganja, kar bo gotovo imelo pozitiven vpliv na finančne trge. Pogoje za nadaljnjo zniževanje zahtevane donosnosti dolžniških vrednostnih papirjev pa ustvarja tudi ECB, ki je v začetku julija ponovno znižala referenčno obrestno mero evroobmočja za 0,25% na 0,75%.