Borzni trendi - julij 2013 | SAVA INFOND

Razviti trgi - Konec evropske recesije?




Damjan Kovačič,
upravljavec - analitik


V evroobmočju je, ob relativno solidnih svežih makroekonomskih podatkih, iz dneva v dan vse več ugibanj, ali je bilo doseženo dno, saj se gospodarstva počasi pobirajo iz recesije. Kazalniki PMI, ki spremljajo stanje v industrijskem sektorju, so bili nepričakovano dobri in so se prvič po juliju 2011 dvignili v pozitivno območje nad 50. Industrijska proizvodnja in obseg novih naročil sta zrasla prvič po lanskem februarju, prav tako pa opažamo znake stabilizacije v Španiji in Italiji. Po strmi rasti od začetka leta 2011 je v evroobmočju končno nehala naraščati stopnja brezposelnosti, ki ostaja 12,1 %, v celotni EU pa je celo rahlo padla na 10,9 %.

Tudi nemški indeks poslovne klime IFO in Citigroupov indeks ekonomskih presenečen potrjujeta, da se v Evropi dogaja pozitivni preobrat. Če so bile v začetku leta ekonomske objave v seštevku precej pod pričakovanji, se je indeksu ekonomskih presenečenj od začetka maja v slabih treh mesecih uspelo dvigniti iz minus 80 na plus 43. Zanimivo je, da so evropski delniški indeksi v podobnih razmerah lani in predlani do konca leta premagali globalne delnice za povprečno osem odstotnih točk.

Na drugi strani luže je ameriško gospodarstvo julija ustvarilo 162 tisoč novih delovnih mest, stopnja brezposelnosti pa se je spustila za dve desetinki na 7,4 %. Pri interpretaciji padca brezposelnosti je kot vedno ključno vprašanje, ali je bil padec posledica novih delovnih mest ali pa se je to morda zgodilo zato, ker se je skrčil bazen delovno aktivnega prebivalstva in so iskalci zaposlitve obupali nad iskanjem službe. Analiza podatkov kaže, da je bilo julija manj brezposelnih zaradi novo ustvarjenih delovnih mest, čeprav je po drugi strani res, da so bila to večinoma nižje plačana dela v storitvenih dejavnostih kot so trgovina, gostinstvo in zdravstvena nega.

Če k ugodnim vestem iz trga dela prištejemo še bolj prepričljive podatke iz industrijskega sektorja, nam bo bolj jasno, zakaj te dni ameriški in drugi delniški trgi po svetu dosegajo nove rekordne znamke. Najpomembnejši industrijski indeks ISM Manufacturing je namreč zrasel iz 50,4 na 54 indeksnih točk in tako dosegel največji mesečni skok v zadnjih 17 letih. Med komponentami indeksa posebej izpostavljamo zgodovinski skok industrijske proizvodnje, ki je skočila za več kot deset točk - iz 53,4 na kar 65, in tako dosegla najvišjo raven po letu 2004.

Če se bo nadaljevalo izboljšanje gospodarskih razmer in bo stopnja brezposelnosti padla na 7 % bo ameriška centralna banka verjetno že letos nekoliko zaostrila denarno politiko, in sicer tako, da bo upočasnila tempo odkupovanja državnih in hipotekarnih obveznic.

Delniški indeksi razvitih svetovnih trgov so do začetka avgusta, preračunano v evrih, povprečno pridobili skoraj 12 odstotkov svoje vrednosti: S&P 500 (+17,5 %), Dow Jones (+17,6 %), Nasdaq (+19,4 %), evropski Euro Stoxx 600 (+4,1 %), nemški DAX (+6,4 %), japonski Nikkei (+12,9 %) in indeks razvitih trgov MSCI EAFE (+3,8 %).


Trgi v razvoju – Kljub zmanjšani gospodarski aktivnosti naložbene priložnosti




mag. Jure Dubravica
direktor sektorja upravljanja naložb


Številni delniški trgi držav v razvoju so v preteklem mesecu doživeli manjši pozitivni popravek. Ta je sledil junijskim paničnim razprodajam, ki so se kot plaz sprožile pa majskem zasedanju predstavnikov ameriške centralne banke (poslej FED) in načrtih glede nadaljnjega poteka ukrepov na trgih kapitala. Dejstvo je, da se ameriško gospodarstvo postopno krepi in da bo FED, v kolikor bodo razmere v gospodarstvu dopuščale, pričela zmanjševati svoje posege na trg. Ne glede na kratkoročne negativne reakcije, predvsem na borznih trgih držav v razvoju, je informacija o okrevanju najmočnejšega svetovnega gospodarstva prej dobra novica kot slaba.

Tečaji delnic večine gospodarstev v razvoju so v letošnjem letu še vedno negativni. Če na kratko osvetlimo dogajanje na Kitajskem. Gospodarska rast je letos padla na 7,5 % in priča o umirjanju gospodarske aktivnosti. Za tiste, ki to državo podrobneje spremljajo, to niti ni presenetljiva informacija. Kitajske oblasti so namreč že v preteklem letu napovedale, da bo gospodarska rast v prihodnje nekoliko nižja. Zavedajo se, da bi nadaljevanje pretekle visoke rasti gospodarstvo kmalu pripeljalo do prepada (zaradi preobsežnega investiranja prihaja do t.i. balonov na različnih segmentih gospodarstva). Ne glede na to, da trgi 'negodujejo' nad obstoječim stanjem, je to v tem trenutku prava pot za dolgoročni uspeh države. Poleg tega ima kitajsko vodstvo cilj postopne transformacije gospodarstva, ki bi bolj temeljilo na lastni potrošnji kot na izvozu. Za takšen zahteven premik so potrebna leta, vsekakor pa je smiseln, če upoštevamo, da je Kitajska država z največjim številom prebivalstva in rastjo srednjega razreda družbe. Ta velikost predstavlja potencial, ki še vedno ni izkoriščen v celoti. Na tem mestu omenimo še rezultate kitajske družbe Baidu, katere poslovanje lahko povežemo tudi z rastjo srednjega razreda. Če nekoliko poenostavimo, je Baidu t.i. 'kitajski Google'. Po nedavni objavi dobrih podatkov o poslovanju v preteklem trimesečju je delnica zrasla za več kot 10 % in v dneh po objavi še nadaljuje rast. Priložnosti za naložbe so torej tudi v gospodarstvu, ki zmanjšuje gospodarsko rast. Za Kitajsko je to npr. celoten sektor družb, ki so vezane na poslovanje preko interneta, potrošnika, zdravstvo ipd.

Zmanjšanje gospodarske aktivnosti oz. šibkost je opaziti tudi v drugih državah v razvoju po svetu. Gospodarske težave obstajajo marsikje, kar se odslikava na delniških trgih, vendar prihaja hkrati do vse večjega razkoraka v vrednotenju med delnicami iz t.i. razvitih držav in držav v razvoju. Prve se dražijo, druge cenijo in s časom lahko pride do ponovnega preobrata. Pozitiven premik je npr. zaznati v t.i. 'emerging' Evropi, predvsem državah v bližini Nemčije, ki sodelujejo z nemško industrijo (Poljska, Češka). Podobno se dogaja tudi Mehiki, ki izkorišča bližino in gospodarsko krepitev ZDA.

Omenjena delnica družbe Baidu je v portfeljih skladov: Infond Trgi v razvoju, Infond Delniški, Infond Dividendni, Infond Tehnologija, Infond Globalni delniški, Infond Globalni fleksibilni in Infond Smart Quality.
 

Slovenija – Večji pozitivni premiki



Marko Tomanič,
upravljavec naložb


Mesec julij je eno redkih obdobjih, v katerem smo lahko spremljali sinhronost slovenskega delniškega trga s tujimi evropskimi delniškimi trgi. V primerjavi s prejšnjim mesecem, ko so bili evropski delniški indeksi obarvani rdeče, so tokrat delno nadoknadili izgubljeno vrednost. Nemški DAX je pridobil 3,66 % vrednosti, francoski CAC 5,98 %, italijanski FTSEMIB 6,62 % ter FTSE 100 slabih 5 %. Slovenski SBITOP je sledil pozitivnim spremembam evropskih indeksov ter porasel za 3,30 %. Med večjimi premiki slovenskih blue chip-ov naj omenimo 8 % porast farmacevtske družbe Krka, 6 % porast telekomunikacijskega operaterja Telekom Slovenije ter vidnejši 14,18 % pozitiven premik velenjskega proizvajalca bele tehnike Gorenje.

Presenetljiva in pozitivna novica je prišla prav iz Gorenja, kjer so naznanili poslovno in kapitalsko partnersko povezavo z japonsko družbo Panasonic, ki bo s 10 mio EUR vrednim vložkom stopila v lastništvo Gorenja, hkrati pa bo sodelovala z Gorenjem na področju raziskav in razvoja, marketinga, distribucije ter skupni produkciji posameznih platform za določene izdelke. Prav tako je Gorenje sklenilo predpogodbo s  Srbijo glede soinvestiranja v modifikacijo Gorenjevih produkcijskih obratov v Srbiji.

Z objavo rezultatov za prvo poletje 2013 sta nam postregli dve od treh sistemsko pomembnih bank. Nova KBM je izkazala dobrih 44 mio EUR izgube (14,5 % porast v primerjavi z enakim obdobjem lani), bilančna vsota pa je glede na zadnji dan v letu 2012 nižja za 2,2 %. Abanka Vipa je ob poletju pridelala za 19,5 mio EUR izgube, bilančna vsota pa je v primerjavi na zadnji dan v letu 2012 nižja za 4,5 %.

Skupina Krka je ob poletju 2012 dosegla dobre rezultate, saj so prihodki v primerjavi z enakim obdobjem lani porasli za 6 % na 597 mio EUR. Čisti poslovni izid je znašal dobri 100 mio EUR (11 % rast), EBIT  pa je porasel za dobrih 15 % na 133 mio EUR. Vidnejše rasti poslovanja so vidne na vzhodnoevropskih trgih, kjer so realizirali 26 % rast.

Ladijski prevoznik, Skupina Luka Koper, je v prvem poletju 2012 dosegla dobrih 70 mio EUR prihodkov, kar je za 1,4 % več v primerjavi z enakim obdobjem lani. Nadzorni svet družb je sprejel odločitev za projekt podaljšanja prvega pomola, vrednost investicije naj bi po ocenah znašala dobrih 78 mio EUR. 


Dolžniški trgi - Počitniško obarvan julij




mag. Rene Redžič,
upravljavec naložb


V junijski napovedi ameriškega FEDa, da bo, v kolikor se bo okrevanje ameriškega gospodarstva nadaljevalo, v drugi polovici letošnjega leta postopoma pričel opuščati program kvantitativnega sproščanja (QE3), ki je dodobra pretresla obvezniške trge in povzročila splošen padec cen obveznic, je julija FED izjavo omilil. Še dobro, saj so bile po prvi napovedi na udaru zlasti državne in podjetniške obveznice iz razvijajočih se držav, saj so se investitorji pričeli umikati iz teh trgov ter lokalnih valut.

V mesecu juliju je predsednik FED Ben Bernanke nekoliko omilil svojo izjavo in tako začasno pomiril trge. FED namreč ni zadovoljen s trenutnimi gospodarskimi razmerami v ZDA, posledično ni za pričakovati, da bi FED dvigoval ključno obrestno mero, dokler stopnja brezposelnosti v ZDA ne bo dosegla ciljne stopnje pri 6,5 % oziroma se spustila pod to raven. Nadalje je bilo poudarjeno, da zmanjšanje obsega nakupov hipotekarnih in državnih obveznic ne pomeni uvajanje restriktivne monetarne politike.

ECB na drugi strani bo morala za ponovno okrevanje gospodarstva v EU poskrbeti predvsem za ustrezno alokacijo likvidnosti. Ukrepi v obliki ugodnih dolgoročnih likvidnostnih posojil bankam namreč niso dosegli predvidenega učinka, saj niso spodbudili evropskih bank k povečani posojilni aktivnosti, posledično je dostop evropskih družb do bančnih virov financiranja še naprej otežen. Morebitni novi programi likvidnosti za banke, ki jih lahko pričakujemo s strani ECB do konca leta, bodo tako morali biti precej bolj usmerjeni.

Sicer ECB na svojem rednem mesečnem zasedanju po pričakovanjih ni spremenila ključne obrestne mere, ki ostaja pri 0,5 %, se pa pričakuje znižanje do konca leta. Še nižja obrestna mera je lahko odgovor ECB na negativne učinke varčevanja, ki jih je povzročila evropska dolžniška kriza, in se odražajo v negativni gospodarski rasti v evroobmočju, katerega okrevanje je pričakovati šele prihodnje leto.

V Sloveniji trenutno poteka zunanji pregled bank z namenom prenosa terjatev na slabo banko. Za dokapitalizacije treh največjih bank (NLB, NKBM, Abanka) je v veljavnem letošnjem proračunu rezerviranih 1,2 milijarde evrov. Kakšna vrednotenja bodo pokazali zunanji pregledi portfeljev omenjenih bank, še ni jasno. Rezultati pregledov naj bi bili znani do konca septembra. Gotovo bo celostna in neodvisna ocena kapitalskih potreb bank pripomogla k zaupanju finančnih trgov v Slovenijo, morebitna večja odstopanja kapitalskih potreb bank od predvidenih pa bi lahko močno podražila stroške zadolževanja Slovenije, ki se bo morala z namenom iskanja svežih virov financiranja do konca leta ponovno podati na finančne trge.