Borzni trendi - julij 2014 | SAVA INFOND

Razviti trgi –
Geopolitične napetosti (še) ne skrbijo vlagateljev

Damjan Kovačič,
upravljavec - analitik

Kljub nekoliko močnejši julijski korekciji tečajev, investitorji še vedno niso pretirano zaskrbljeni zaradi rastočih geopolitičnih napetosti. Vojaški spopadi in nasilje so namreč omejeni na majhen del globalnih kapitalskih trgov in svetovnega gospodarstva. Države, ki so vpletene v vojne konflikte obsegajo 12-odstotni delež prebivalstva, 9-odstotni delež proizvodnje nafte, 4 odstotke vseh tujih investicij, 3 odstotke svetovnega BDP-ja, 2,6 odstotka trgovinske menjave, ter manj kot odstotek portfeljskih naložb in podjetniških dobičkov (vir: JP Morgan).

Če analiziramo vplive vojaških spopadov in geopolitičnih pretresov na finančne trge po drugi svetovni vojni, ugotavljamo, da bi bilo za vlagatelje najbolje, da preprosto ignorirajo tovrstne dogodke. Že na srednji rok je bil vpliv geopolitičnih pretresov statistično zanemarljiv.

Na razvite delniške trge bo bistveno bolj vplivalo vprašanje, ali je gospodarska rast v ZDA že tako močna in vzdržna, da lahko v naslednjem letu prenese dvig kratkoročnih obrestnih mer.

Po prvotnih ocenah urada za delo, je ameriško gospodarstvo že šesti mesec zapored ustvarilo preko 200 tisoč novih delovnih mest, čeprav se je uradna stopnja brezposelnosti zaradi povečanja obsega delovne sile dvignila iz 6,1 na 6,2 odstotka. Ameriško gospodarstvo je torej še naprej zelo robustno in na predvidljivi krivulji okrevanja, kar potrjuje 4-odstotna gospodarska rast v drugem četrtletju in 2,5-odstotna rast zasebne potrošnje. Industrijski indeks PMI se je julija povzpel iz 55,5 na 57,1 in dosegel najvišjo vrednost po aprilu 2011. Največje delniške družbe so v drugem četrtletju znova presegle pričakovanja in povečale čisti dobiček za nekaj več kot pet odstotkov. Do visokih obratov Američanom v tem trenutku primanjkuje samo nekaj dodatnega optimizma iz nepremičninskega trga.

Delniški indeksi razvitih svetovnih trgov so letos do začetka avgusta preračunano v evrih pridobili 3,5 % vrednosti: S&P 500 (+7,6 %), Dow Jones (+2,9 %), tehnološki Nasdaq (+7,8 %), evropski Stoxx Europe 600 (+2,7 %), nemški DAX (-1,5 %), japonski Nikkei (+1 %) in indeks razvitih trgov MSCI EAFE (+4,1 %).
 

Trgi v razvoju - Nadaljevanje rasti na trgih v razvoju

mag. Jure Dubravica,
direktor sektorja upravljanja naložb

Trgi v razvoju nadaljujejo z rastjo. V mesecu juliju je indeks MSCI Frontier Emerging Markets zrasel za 3,6 % v EUR (1,3 % v USD).  Še bolje so se odrezale delnice družb iz skupine BRIC držav, ki so v mesecu dni pridobile v povprečju 4,7 % v EUR (2,4 % v USD).

Kot kaže, Kitajska zaenkrat uspešno kljubuje črnim scenarijem. Rast kitajskega gospodarstva v drugem četrtletju znaša 7,5 %. Poleg tega je indeks nabavnim managerjev (PMI) znova nad 50, kar kaže na večji optimizem glede prihodnje gospodarske rasti. Delnice v Hong Kongu so posledično pridobile zavidljivih 9,2% v EUR v zadnjem mesecu.

Globoko na negativni strani BRIC skupine se nahaja Rusija, kjer so delnice v povprečju izgubile okrog 9 % v EUR. Rusija se je, kot ena glavnih akterk, zapletla v ukrajinsko krizo, ki ji trenutno ni videti konca. Sankcije s strani ZDA in Evropske Unije se postopoma povečujejo, kar gre na škodo vseh vpletenih držav, kar se odraža tudi na delniških trgih. Z zadnjimi padci so ruske delnice utrdile položaj najcenejših na svetu. Kazalnik P/E znaša v povprečju 5,4 in P/B 0,7.

Bolje je bilo v Braziliji, kjer so se tečaji okrepili za 4,6% v EUR. Nogometni poraz proti Nemčiji ni škodoval delniškim trgom, kot so nekateri napovedovali. Prav nasprotno, nezadovoljstvo s svetovnim nogometnim prvenstvom bi lahko bil odločilen jeziček na državnih volitvah, ki bodo to jesen. Sprememba oblasti bi posledično lahko sprožila val borznega optimizma. Nekaj podobnega smo v tem letu že videli v Indiji, kjer so tečaji v zadnjem mesecu zrasli še za 2,8% v EUR, od začetka leta pa tako že kar za 28 % merjeno v EUR.  
 

Slovenija – julij v znamenju delnice Pivovarne Laško

Uroš Selič,
upravljavec - analitik

Potem, ko je še konec julija kazalo, da bo vlada razočarala vlagatelje na Ljubljanski borzi z odločitvijo o zamrznitvi privatizacije, kateri je nasprotovala večina strokovne javnosti, si je po dobrih treh tednih premislila in spremenila sklep. Tako lahko Slovenski državni holding nadaljuje postopke privatizacije podjetij iz seznama za privatizacijo. Ta odločitev je pozitivno vplivala na omenjene delnice in s tem na slovenski borzni Indeks SBITOP, ki je letos pridobil že več kot 25% ter se v zadnjih dneh julija gibal brez prave smeri okoli psihološko pomembnega mejnika - 800 indeksnih točk.

Ob koncu meseca je polletne poslovne rezultate predstavila skupina Krka, ki je v prvem polletju povečala čisti dobiček za 5% na slabih 107 milijonov evrov. Nekoliko slabša je novica, da so povečali prodajo za samo 0,4 %, dobiček iz poslovanja pa je bil nižji za 6%. Predsednik uprave do konca leta napoveduje štiri odstotno rast prodaje. V Ukrajini se jim je prodaja znižala za 10%, na ruskem trgu pa ne pričakujejo posebnih težav, kljub morebitnim novim sankcijam s strani EU. Prav tako bo Krka morala Evropski komisiji plačati 10 mio EUR kazni zaradi izkrivljanja konkurence in kršenja protimonopolne zakonodaje v zvezi z zdravilom perindoprilom. Včasih je v poslu slaba novica v resnici dobra novica, saj bi lahko Krka na ta račun letos sprostila za 37 milijonov presežnih rezervacij in lepo popravila letni dobiček.

Zaključuje se tudi najbolj dramatična prodaja podjetja Mercator, saj je hrvaški Agrokor objavil prevzemno ponudbo, ki se nanaša na preostalih 47 odstotkov lastnikov slovenskega trgovca . Za delnico ponuja 86 evrov, zanje pa bo moral odšteti dodatnih 152 milijonov evrov.

V zvezi s podjetjem Pivovarna Laško, ki je že prejela kupnino od Agrokorja, pa je prišla novica, da je interes za dokapitalizacijo v okvirnem znesku od 110 do 150 milijonov evrov, izkazalo 21 finančnih in 10 strateških investitorjev, med njimi celo nizozemski Heineken, turški Efes Pilsen in danski Carlsberg. To je seveda takoj pozitivno vplivalo na tečaj delnice PILR, ki je z mesečnim skokom več kot 20% in kar 150% skokom od začetka leta, med najdonosnejšimi delnicami na Ljubljanski borzi.
 

Dolžniški trgi - Portugalska banka zamajala dolžniške trge

 

mag. Rene Redžič,
upravljavec naložb

V mesecu juliju je na dolžniških trgih najbolj odmevala novica, da luksemburška družba Espirito Santo International (ESI), ki je posredna lastnica portugalske banke Banco Espirito Santo (BES), ni poplačala obveznosti do imetnikov njihovega dolga. Pri tem se je med investitorji upravičeno postavljalo vprašanje o solventnosti druge največje portugalske banke zaradi izpostavljenosti do svoje posredne lastnice. Novica se odrazila v višji zahtevani donosnosti referenčnih portugalskih državnih obveznic, ki je presegla mejo 4%, prav tako so se zvišale zahtevane donosnosti preostalih evropskih držav z nižjo bonitetno oceno, in sicer Slovaške, Irske, Španije, Italije, Slovenije in Grčije.

Kasneje se je izkazalo, da je težava omenjene banke v pretežni meri lokalne narave, dogodek pa predvidoma ne bo imel večjega vpliva na razplet evropske dolžniške krize. BES je nato investitorjem sporočila, da se je njena izpostavljenost do dolga (posojila, obveznice) finančne skupine Espirito Santo konec junija povečala na 1,2 milijarde evrov ter v začetku meseca avgusta naznanila načrt prestrukturiranja skupine. Tako bo banka dobila 4,9 milijarde evrov vredno državno pomoč z namenom zagotovitve stabilnosti portugalskega bančnega sistema ter se razdelila na slabo banko in zdravi del. Največje breme reševanja banke bodo nosili njeni lastniki ter imetniki podrejenega bančnega dolga. Državno pomoč je že odobrila Evropska komisija.

Med zanimivejšimi dogodki v mesecu juliju velja omeniti še nove zaveze Cipra za znižanje javnega dolga. Tako je Ciper na zahtevo trojke mednarodnih posojilodajalcev potrdil predlog reforme s področja zaplenitve in prodaje upnikovih nepremičnin, ki naj bi bila nujna zaradi velikega obsega zasebnih posojil ter naraščajočega deleža slabih posojil v bančnem sistemu.  Ciper ima namreč največji obseg zasebnih posojil v vsej EU, prebivalci pa bankam dolgujejo preko 60 milijard evrov, torej več kot 300% BDP-ja države. Ciper je tudi na račun obljube glede implementacije sprememb zakonodaje s področja zaplenitve premoženja prestal pregled trojke mednarodnih posojilodajalcev in si utrl pot do novega obroka mednarodnega posojila.

Z druge strani Atlantika pa velja omeniti novico, da je ameriški FED na svojem julijskem zasedanju po pričakovanjih najavil novo znižanje obsega izrednih stimulacijskih ukrepov za dodatnih 10 milijard dolarjev. Obseg programa tako znaša 25 milijard dolarjev na mesečni ravni. V FED-u ocenjujejo, da se gospodarska dinamika v ZDA izboljšuje, deflacijska tveganja izginjajo, kljub temu pa komentar predsednice FED-a Janet Yellen ne kaže novih znakov glede časovne dinamike začetka dvigovanja obrestnih mer v ZDA.