Borzni trendi - junij 2012 | SAVA INFOND

Razviti trgi – centralne banke v pripravljenosti

Kriza v območju evra je prešla v novo kritično fazo. Čeprav je izid grških volitev prinesel kratkoročno pomiritev trgov kapitala, pa so vse oči uprte v Španijo, saj se je zahtevana donosnost španskih državnih obveznic povzdignila prek 7 % in to navkljub obljubljeni pomoči v višini 100 mrd EUR španskim bankam. Vse bolj glasni so glasovi da bo, če ne bo v kratkem večje fiskalne in politične povezanosti, za določene države postalo nevzdržno ostati v območju evra. Upanje, da bo Nemčija popustila in privolila v skupno izdajo obveznic, je vse manj.

Edine institucije, ki lahko kratkoročno posežejo in pomirijo strasti so centralne banke. ECB (Evropska centralna banka) bo morala popustiti in znova pričeti odkupovati španske državne obveznice. Tako bo kupila čas evropskim politikom, da dosežejo kompromis glede bodoče arhitekture evro območja. Še posebej pa bodo oči uprte v ameriško centralno banko (FED), ki bi lahko 20. junija na svojem rednem sestanku napovedala nove nekonvencionalne ukrepe, čeprav je še do pred kratkim veljajo, da trenutne gospodarske razmere tega ne dopuščajo. Trgi kapitala, še posebej delniški, bi z veseljem pozdravili novo tiskanje denarja.

Delniški indeks razvitih trgov MSCI WORLD Index je drugem četrtletju nižji za 3,72 %, izraženo v EUR. Da padec ni višji gre predvsem na račun ameriških delnic, saj je S&P 500, izraženo v EUR, ostal nespremenjen. Evropski delniški indeks MSCI EUROPE pa je izgubil skoraj 9 %.

Aleš Šoba, CFA
upravljavec - analitik


Emerging Markets – pod vplivom Evrope

Indeksi razvijajočih držav so v maju beležili najvišje padce v tekočem letu. Indeks MSCI EM je padel za 11,2 %, merjeno v USD. Razlogi so padanje se niso spremenili, saj je v ospredju še vedno evropska dolžniška kriza, volitve v Grčiji in razplet problema španskih bank. Slabšim makroekonomskim podatkom se niso izognile niti razvijajoče države. Kitajska je tako objavila nižjo industrijsko proizvodnjo in izvoz. Kitajska centralna banka je že začela z monetarnimi ukrepi za spodbuditev gospodarstva, in sicer z znižanjem obveznih rezerv poslovnim bankam, uvesti namerava direktno trgovanje valutnega križa juan/jen (umaknila bo dolar kot posrednika) in na začetku junija je znižala ključno obrestno mero na 6,31 %.

Ključno vprašanje trgov razvijajočih držav je nadaljnja gospodarska rast Kitajske – t.i. »soft landing« ali »hard landing«. To pomeni ali bo Kitajska sposobno ohraniti gospodarsko rast zadnjih nekaj let (okrog 8 %) ali pa bo sledila bistvena ohladitev gospodarske aktivnosti v smeri okrog 4 do 5 %. Podatki kažejo na ohlajanje, vendar je rast še vedno zavidljiva in pričakovana v višini 7 %. Rast razpoložljivega dohodka v 1. četrtletju 2012 je bila 10 % in rast investicij 21 %. V prihodnje lahko pričakujemo postopno preoblikovanje gospodarskega modela Kitajske iz izvozno usmerjenega v gospodarstvo, ki močneje sloni na domačem povpraševanju. Dolgoročni zgledi za regijo razvijajočih držav so še vedno pozitivni.

Uroš Vek,
upravljavec naložb


Slovenija – dobri prvi kvartalni rezultati

V drugi polovici maja je indeks SBITOP izkazoval precej negativen trend in od 15. do 31. maja izgubil več kot 8 % vrednosti. V prvi polovici junija se je trend rahlo obrnil in indeks je porasel za skoraj 2 % na 543,58 točke. Podobno kot indeks se je gibala tudi delnica Krke, ki je v drugi polovici maja izgubila več kot 11 %, nato pa se je v prvi polovici junija povzpela za 2 %.

Skupina Pozavarovalnica Sava in Zavarovalnica Triglav sta beležili dobre prve kvartalne rezultate v 2012. Medtem ko so v Pozavarovalnici Savi čisti dobiček skoraj podvojili na 3,7 mio EUR v primerjavi z enakim obdobjem lani, je Zavarovalnica Triglav beležila 17,6 mio EUR čistega dobička, kar je za 8 % preseglo rezultat izpred leta dni. Skupina Telekom Slovenije je v prvih treh mesecih letošnjega leta ustvarila za 193,8 mio EUR poslovnih prihodkov, kar je za odstotek manj kot v primerljivem lanskem obdobju, čisti dobiček pa se je povišal za 6 % na 15,4 mio EUR.

V preteklem mesecu se je veliko govorilo predvsem o dokapitalizaciji naše največje banke – NLB. Po predlogu države bi se za dokapitalizacijo Nove Ljubljanske banke 380 mio EUR odobrenega kapitala zagotovilo z izdajo nekaj več kot 5,5 milijona novih delnic po ceni 68,71 evra, ki bi jih uporabili zgolj za zamenjavo za hibridne dolžniške instrumente. Na junijski skupščini so v NLB podali mnenje, da dokapitalizacijo podpirajo, saj je skladna z njihovo strategijo. Iz Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS medtem opozarjajo na možnost "tihe prodaje" NLB belgijski KBC skozi dokapitalizacijo. S tem bi KBC svoj lastniški delež v NLB povečala s trenutnih 25 na 36 %, medtem ko bi se delež države in z njo povezanih lastnikov avtomatsko znižal pod 50 %.

Sara Mravlje,
analitik naložb


Dolžniška kriza pa še kar traja in traja

V mesecu juniju se je v ospredju dogodkov znašla še ena država iz skupine tako imenovanih perifernih držav, tokrat je bila to Španija. Mednarodni denarni sklad (MDS) je pred kratkim objavil ugotovitve pregleda španskega finančnega sektorja, kjer ugotavlja, da je jedro tega sektorja dobro upravljano, vendar pa so v sistemu pomembne šibke točke. Odpornost posamičnih bank na poslabšane gospodarske razmere se namreč izrazito razlikuje. Da je temu tako, se je pokazalo na primeru četrte največje španske banke Bankie, ki je konec meseca maja zaprosila za državno pomoč v višini 19 milijard evrov.

Težave španskih bank izvirajo predvsem iz visoke izpostavljenosti do domačega nepremičninskega sektorja, ki ga je gospodarska kriza najbolj prizadela. Slabe naložbe tako dosegajo že 8,37 % premoženja španskih bank, kar presega znesek 180 milijard evrov. Španska vlada je morala zato že poiskati finančno pomoč v Evropi. S strani finančnega ministrstva je tako tudi uradno prispela prošnja za pomoč v višini okoli 100 milijard evrov, potrebnih za izboljšanje kapitalske ustreznosti bank. S tem se Španija pridružuje državam, ki uživajo finančno podporo Evrope, med katerimi so že Grčija, Irska ter Portugalska.

Prošnji za pomoč je sledilo znižanje bonitetne ocene Španije s strani bonitetne agencije Moody`s za tri stopnje z A3 na Baa3, kar jo uvršča tik nad mejo špekulativnega razreda. Posledično se je močno povečala zahtevana donosnost, ki pri 10-letni španski obveznici trenutno znaša 7,06 %. Negotovost na trgih glede Španije močno bremeni tudi Italijo, ki je prav tako pod pritiskom trgov in predmet špekulacij, da bi utegnila zaradi visokih stroškov zadolževanja tako kot Španija zaprositi za pomoč območja evra. Zahtevana donosnost 10-letne italijanske obveznice je prav tako presegla psihološko mejo 6 %.

Nekoliko bolj spodbudna novica pa te dni prihaja iz Nemčije, kjer naj bi bil dosežen okvirni dogovor med koalicijo in opozicijo, da bo parlament ratificiral pogodbo o fiskalnem paktu in spremljajočo pogodbo o ustanovitvi stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM) konec tega meseca. To bi lahko odpravilo pomemben del negotovosti glede usode mehanizma za stabilnost evra ter nekoliko pomirilo vlagatelje na dolžniških trgih.

mag. Rene Redžič,
upravljavec naložb