Borzni trendi - junij 2015 | SAVA INFOND

Razviti trgi – Po grškem 'ne' na trgih (za zdaj) nič pretresljivega




Damjan Kovačič
upravljavec - analitik


Ob robu odločne referendumske zavrnitve predlogov upnikov je iz ure v ure bliže odločitev o odhodu/izstopu Grčije iz območja evra. Bolj kot neposredne posledice morebitnega izstopa obrobne države članice in prehodne nervoze na finančnih trgih je pomembno, da je grška kriza razgalila boleče dejstvo, da je evro valuta z napako, evropska denarna unija s skupno valuto brez delujoče fiskalne unije in enotnega trga evroobveznic pa v svoji zasnovi nevzdržna.

Ob žalostnih prizorih obupanih Grkov pred praznimi bankomati in zaprtimi bankami lahko grško agonijo v številkah opišemo s 25-odstotnim padcem realnega bruto domačega proizvoda, 25-odstotno stopnjo brezposelnosti, polovico mladih brez dela, za tretjino nižjo domačo porabo in padanjem cen, ki mu ni videti konca. Realno je skoraj nemogoče, da bi lahko Grčija ostala v evroobmočju brez radikalnega odpisa dolgov in korenitih strukturnih reform. Tudi s psihološkega vidika je bilo predvidljivo, da se bodo Grki na referendumu obrnili proti predlogom evropskim upnikom. Pri njih se je katastrofalna depresija dejansko že zgodila. Ali, kot je bistroumno pripomnil kolumnist Financial Timesa Wolfgang Munchau, če je nekdo brez službe in brez perspektive že pet let, mu je vseeno, ali je denar, ki ga ne dobi, denominiran v evrih ali drahmah.

Zaradi zadržane reakcije finančnih trgov je težko objektivno oceniti, v kolikšni meri sta predreferendumska vročica in grški »ne« vplivala na tečaje delnic, obveznic in valut. Trend rasti delnic na evropskih borzah se je na primer zaustavil že v začetku maja, trenutno pa delnice kotirajo okoli 9 % pod aprilskim vrhom. Do podobnih negativnih sezonskih gibanj na finančnih trgih bi (verjetno) prišlo tudi brez »non-stop 24-urne« grške drame na naslovnicah. Po grškem »ne« lahko (za zdaj) rečemo da so svetovni finančni trgi ohranili mirno kri in brez vznemirjenja čakajo, kaj se bo zgodilo...

Delniški indeksi razvitih svetovnih trgov so v prvem polletju v evrih povprečno pridobili okoli 12 odstotkov vrednosti: S&P 500 (+8,7 %), Dow Jones (+7,3 %), tehnološki Nasdaq (+14,2 %), evropski Stoxx Europe 600 (+11,7 %), nemški DAX (+12,1 %), japonski Nikkei (+21,4 %) in indeks razvitih trgov MSCI World (+9,6 %).


Trgi v razvoju – Gospodarska rast močnejša v državah v razvoju EX-BRIC




Uroš Vek
upravljavec naložb


V juniju so bili delniški trgi obarvani v rdeče. Razviti delniški trgi so beležile manjši padec, in sicer merjeno v evrih z indeksom MSCI WORLD so padli za 4 %. Na drugi strani je delniški indeks držav v razvoju, MSCI EMERGING MARKETS, v enakem obdobju padel za 4,75 %. Znotraj držav v razvoju so višje padce beležili delniški trgi držav BRIC, merjeno v evrih z indeksom MSCI BRIC, ki je padel za 5,4 %.  

Napoved gibanja gospodarske rasti držav v razvoju (GDP Tracker), ki ga izračunava in objavlja svetovalna družba Capital Economics, napoveduje nižjo rast v prihodnjih četrtletjih. Podrobnejša analiza razkriva, da gre levji delež nižje rasti pripisati državam BRIC, kjer je napoved rasti padla iz 4,2 na 4 % v aprilu. Na drugi strani države v razvoju, ki so izven regije BRIC, beležijo dvig rasti v preteklih mesecih, saj se je napoved rasti v aprilu povzpela na 3,2 % iz 3 % v marcu.

BRIC in EX-BRIC GDP Tracker (% y/y)

Vir: Capital Economics 2015.


Regionalni pogled razkriva, da je nivo gospodarske rasti v Aziji sicer višji, vendar je trend bistveno boljši v Latinski Ameriki. V kolikor izvzamemo Brazilijo, je gospodarska rast Latinske Amerike še bistveno boljša. Fiskalna podpora v Peruju je očitno obrodila sadove, medtem ko v Aziji prednjačita predvsem Južna Koreja in Indonezija.

Regijsko gibanje GDP Tracker (% y/y)



Vir: Capital Economics 2015.


Slovenija – Rast vrednosti industrijske proizvodnje




Uroš Selič
upravljavec - analitik


Stopnja registrirane brezposelnosti se je aprila v Sloveniji na mesečni ravni znižala za 0,3 odstotne točke na 12,5 %, registriranih brezposelnih oseb (114.923 oseb) pa je bilo manj za 2,7 %. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila na mesečni ravni nižja v vseh statističnih regijah razen v zasavski. Glede na enako obdobje lani je bilo število brezposelnih oseb nižje za 0,7 odstotka. Najbolj se je število delovno aktivnih oseb zvišalo v gradbeništvu. Vrednost industrijske proizvodnje se je na letni ravni zvišala za 4,2 %, glede na povprečje leta 2010 pa za 4,4 %. V prvih štirih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani je bila prav tako višja, in sicer za 4,6 %.

Obseg poslovnega rezultata podjetij je bil v letu 2014 podoben kot v začetku prejšnjega desetletja, a še vedno skoraj štirikrat nižji od rekordne ravni v letu 2007, so zapisali v najnovejšem Ekonomskem ogledalu, ki ga izdaja urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Neto dobiček, ki je po močnem padcu leta 2009 v naslednjih letih le skromno okreval, se je lani povečal za petino, od predkrizne ravni pa je bil še vedno za približno četrtino nižji. Zmanjšala se je tudi izguba iz financiranja, ki pa je ostala visoka.

Pretekli mesec je bilo trgovanje na Ljubljanski borzi v znamenju padanja cen vseh najpomembnejših delnic podjetij. Razpoloženje vlagateljev se je ob vnovičnem propadlem poskusu prodaje slovenskega Telekoma precej ohladilo. Delnice so končale nižje že peti mesec zapored, zadnji posli pa so se sklepali v območju 90 EUR, kar je občutno nižje kot v začetku leta, ko so se posli sklepali po 150 EUR. Indeks SBITOP je na mesečni ravni doživel padec več kot 7 %, kar predstavlja največji padec v zadnjih treh letih, Ljubljanska borza pa v svetovnem merilu postaja eden najmanj zaželenih borznih parketov, saj je po prvi polovici leta od skupno 92 svetovnih trgov, ki jih spremlja portal Bloomberg, po donosnosti pristal na 83. mestu.


Dolžniški trgi - Grški NE mednarodnim posojilodajalcem




mag. Rene Redžič
upravljavec naložb


Junijsko zasedanje Odbora za odprti trg ameriškega FED-a (FOMC) ni prineslo dviga ključne obrestne mere v ZDA. Predsednica FED-a Janet Yellen je opozorila, da po zelo dolgem času letos lahko pričakujemo prvi dvig obrestne mere. Večina analitikov še vedno pričakuje, da bo FED dvignil ključno obrestno mero na septembrskem zasedanju. Investitorjev pa ne preseneča začetek dviga ključne obrestne mere, temveč hitrost nadaljnjih dvigov. Člani odbora so bili bolj pesimistični glede dviga obrestne mere v letih 2016 in 2017. Pričakovanja članov FOMC glede rasti ameriškega BDP-ja ter gibanja stopnje brezposelnosti so se za leto 2015 napram projekcijam iz marca 2015 znižala. Posledično so se prilagodile projekcije gibanja ključne obrestne mere, predvsem za leto 2016. Pričakovana obrestna mere FED-a za leto 2016 je padla za 25 bazičnih točk na predvidenih 150-175 bazičnih točk. Mediana napovedi članov FOMC sicer za leto 2015 nakazuje obrestno mero v višini 50-75 bazičnih točk ter skupaj dva dviga do konca leta.

V Evropi se je tudi v mesecu juniju nadaljevala povečana nihajnost na dolžniških trgih. Ob vračanju inflacije na območje evra (ta je v mesecu maju znašala 0,3% na medletni ravni) ter posledično rastočih inflacijskih pričakovanjih, se EU že več mesecev intenzivno ukvarja z Grčijo. Konec junija se je iztekel  podaljšan rok za vračilo 1,6 milijarde evrov finančne pomoči do Mednarodnega denarnega sklada (MDS), a nova grška vlada se je v vseh dosedanjih pogajanjih izkazala kot zelo težavna in svojeglava.

Po zadnjem predlogu so institucije posojilodajalcev (Evropska komisija, ECB in MDS) v zameno za reforme (predvsem na področju davkov in pokojnin) in druge varčevalne ukrepe, ki jih v Grčiji ocenjujejo za neizvedljive, poleg takojšnje finančne pomoči v znesku 1,8 milijarde evrov Grčiji ponudile tudi podaljšanje programa pomoči. Predlog je predvideval 15,5 milijarde evrov posojila državi do konca novembra, v kar je vključenih 3,3 milijarde evrov dobička iz naslova grških obveznic v lasti ECB, 3,5 milijarde evrov posojila od MDS ter 8,7 milijarde evrov, ki bi jih delno zagotovili iz evropskega reševalnega mehanizma EFSF, delno pa iz sredstev namenjenih za grške banke. Grški minister za finance Janis Varufakis je po nepričakovani napovedi grškega premierja Aleksisa Ciprasa, da bodo o predlogu upnikov odločali grški državljani na referendumu, zaprosil za podaljšanje zdajšnjega programa finančne pomoči. Posojilodajalci so tovrsten predlog zavrnili, tako se Grčiji program finančne pomoči izteče s koncem meseca. Sedaj bo predvsem od ECB odvisno ali bo zagotavljala izredno likvidnostno pomoč grškim bankam.

Referendumski NE je bistveno povečal možnost izhoda Grčije iz območja evra, vendar natančnih posledic na finančnih trgih ni mogoče napovedati ali predvideti. Čeprav so razmere v Evropi povsem drugačne, kot so bile pred nekaj leti, Grčija pa neposredno tako rekoč ni več vpeta v evropski finančni sistem, bodo finančni trgi ob povečani negotovosti vsaj kratkoročno zahtevali višje zahtevane donosnosti vseh držav, ki še vedno nimajo konsolidiranih bilanc javnega financiranja. Med slednje sodi tudi Slovenija.