Borzni trendi - marec 2013 | SAVA INFOND

Emerging markets – Obstajajo države, kjer se bonitetne ocene zvišujejo





Uroš Vek,
upravljavec naložb

Bonitetna hiša Fitch je v marcu dvignila bonitetno oceno Filipinov v investicijski razred. To je prva izmed treh velikih bonitetnih agencij, ki je tej otoški državi podelila status investicijskega razreda. Razlogi za dvig bonitetne ocene so v kombinaciji ugodnih makroekonomskih kazalcev. Gospodarska rast je 2012 znašala 6,8 %, medtem ko inflacija zgolj 3,4 %. Prav tako se lahko pohvalijo z relativno nizko zadolžitvijo javne blagajne, okrog 50 % BDP-ja, in presežkom tekočega dela plačilne bilance.

Mehiški predsednik Nieta udejanja predvolilni program strukturnih reform. Parlamentu je predlagal reformna zakona s področja telekomunikacij in medijev. Trenutna tržna struktura v teh panogah je oligopolna, saj celoten trg obvladujeta zgolj dve družbi. Cilj Niete je doseči večjo učinkovitost trga s spodbujanje konkurenčnih sil in regulatorjev trga. V nadaljevanju se pričakuje reforma naftnega in plinskega trga, kjer pa vlada popoln državni monopol.

Ni presenetljivo, da je bil mehiški indeks MEXBOL s slabimi 6 % eden izmed najbolj donosnih v marcu, merjeno v evrih. Sledili so tajski SET s slabimi 5,5 %, indonezijski JCI s 4,6 % in filipinski PCOMP s 4 %. Ponovno so se znotraj regije držav v razvoju najslabše odrezali evropski trgi v razvoju, kot sta Češka in Madžarska.

Konec marca je bilo v Južnoafriški republiki 5. srečanje voditeljev BRICS držav (skupini držav BRIC se je decembra 2010 pridružila še črka S, ki predstavlja Južnoafriško republiko). Ena izmed pomembnejših tem srečanja je bilo dogovarjanje o ustanovitvi lastne BRICS banke za razvoj, institucije, ki bi posegala na področje Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada.

Razviti trgi - Skoraj 10 % rast v prvem četrtletju





Damjan Kovačič,
upravljavec - analitik

Najpomembnejši svetovni indeks S&P 500 je v prvem četrtletju v evrih zrasel za preko 13 % in se skoraj povzpel do nove rekordne vrednosti. V zadnjih tednih sicer ne smemo spregledati zanimivega pojava, ki kaže, da delniškim trgom morda počasi zmanjkuje sape. Vse manj je namreč delnic, ki poganjajo rast ameriških in svetovnih borznih trgov. Še januarja je bilo tako npr. preko 90 % vseh ameriških delnic nad svojim 50-dnevnim drsečim povprečjem, danes pa je takih samo še 73 %. Hkrati je nenavadno, da sta te dni med vodilnimi sektorji ravno najbolj defenzivni panogi osnovnih potrošnih dobrin in javne oskrbe. Vlagatelji se očitno po visoki rasti ponovno preusmerjajo v neciklične in tradicionalno manj tvegane naložbene segmente. Po sektorjih v prvem četrtletju izrazito izstopa zdravstvo s 15,2 % donosom, nadpovprečne donose pa sta dosegli tudi panogi osnovnih potrošnih dobrin (13,8 %) in javne oskrbe (11,8 %). Edina ciklična sektorja, ki sta nekoliko presegla donos trga kot celote, sta bila finance in trajne potrošne dobrine, po drugi strani pa sta precej zaostala sektorja informacijske tehnologije in sektor materialov s komaj 4 odstotno rastjo.

Japonska centralna banka je ponovno potrdila, da je pripravljena narediti vse, da bi se dežela izvila iz dve desetletji trajajočega primeža kronične deflacije in ničelne gospodarske rasti. Centralna banka bo sprožila enega najbolj obsežnih programov monetarnega popuščanja v zgodovini, z nakupi državnih obveznic in drugih vrednostnih papirjev, ki naj bi znašali izjemno visokih 74 mrd USD mesečno. Na ta način naj bi do konca leta 2014 podvojili monetarno bazo (gotovina v obtoku plus bančne rezerve) na kar 270 tisoč mrd jenov, dokler ne bodo dosegli 2 % srednjeročne inflacijske stopnje. Japonska podjetja sicer zadnja leta izgubljajo tržne deleže v primerjavi z azijskimi konkurenti, zato bo za ponovni zagon gospodarstva premier Abe, poleg obljubljenih infrastrukturnih projektov in popotresne obnove, moral izpeljati temeljite strukturne reforme za povečanje konkurenčnosti japonske industrije. Med ukrepe, ki naj bi jih sprejeli do konca poletja, sodijo: izboljšanje položaja žensk in mladih na trgu dela, liberalizacija domačih monopolov in trga električne energije, znižanje podjetniških davkov, verjetno ponovno odprtje nekaterih jedrskih elektrarn, privatizacija Japonske pošte, itd. Premier Abe se očitno zgleduje po svojem predniku Takahashiju, ki je s podobno odločno kombinacijo monetarnih in makroekonomskih ukrepov v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja uspešno presekal deflacijsko spiralo in preobrnil japonsko gospodarstvo in delniški trg.

Delniški indeksi razvitih svetovnih trgov so v prvem četrtletju, preračunano v evrih, povprečno pridobili skoraj 10 % svoje vrednosti: S&P 500 (+13,2 %), Dow Jones (+14,5 %), Nasdaq (+11,4 %), evropski Euro Stoxx 600 (+5,4 %), nemški DAX (+2,4 %), japonski Nikkei (+12 %) in indeks razvitih trgov MSCI EAFE (+7,5 %).

Slovenija – Konec politične krize?





Marko Tomanič,
upravljavec naložb

V marcu je Slovenija prvič v zgodovini svojega delovanja dobila prvo vlado pod taktirko nežnejšega spola. V začetku marca je kot mandatarka zaprisegla Alenka Bratušek, konec marca pa se je formirala še celotna ministrska ekipa. Tako se je po mnenju nekaterih končala politična kriza, ki naj bi izrazito vplivala tudi na sentiment slovenskega kapitalskega trga.

Vendar smo bili v mesecu marcu ponovno priča padcu slovenskega borznega indeksa SBITOP, ki je izgubil 5,65 % svoje vrednosti, od začetka leta pa že 6,86 % vrednosti. Sočasno smo zaznali vidnejši nihaj tudi pri donosih slovenskih obveznic. Zahtevana donosnost slovenske obveznice z zapadlostjo v letu 2020 je še v začetku marca znašala 4,62 %, v začetku aprila pa že 6,49 %. Vendar vsega preplaha okoli slovenskih finančnih instrumentov ne moremo pripisati samo notranjim problemom Slovenije (potrebna sanacija bančnega sistema,potrebno restrukturiranje realnega sektorja, neugodni trendi javnega dolga), temveč tudi dogajanju glede razpleta ciprske problematike ter konstelaciji političnih razmerij v Italiji. Kakorkoli, ne glede na že vsa znana dejstva, je prepotrebno relativno hitro pristopiti h konstruktivnim rešitvam in ukrepom, saj nam tujina iz dneva v dan posveča vse več pozornosti in nas postavlja ob bok držav, ki so se poslužile mednarodne finančne pomoči.

Pregled nadaljujemo z informacijami o poslovanju posameznih družb, katerih delnice so uvrščene v kotacijo na Ljubljanski borzi.
Skupina Krka je v letu 2012 dosegla porast prihodkov za 6,3 % na 1,14 mio EUR, kar je bolje od napovedi uprave. Čisti dobiček je znašal 159,8 mio EUR, kar je za slaba 2 % nižje v primerjavi z letom 2011.
Skupina Laško je letu 2012 poslovala slabše kot v 2011. Prihodki so upadli za 16 % na dobrih 271 mio EUR, čista izguba pa je znašala dobrih 33 mio EUR, kar je 20 % več kot leto poprej.
Skupina Gorenje je v letu 2012 realizirala 1,26 mio EUR prihodkov od prodaje, kar je 1,5 % manj kot v letu 2011. Dobiček na ravni skupine je znašal 0,3 mio EUR, kar je skladno z oceno , ki jo je vodstvo objavilo v decembru 2012.
Skupina Žito je v letu 2012 ustvarilo za dobrih 111 mio EUR prihodkov od prodaje, kar predstavlja 4 % padec v primerjavi z 2011. Čisti dobiček skupine je znašal 0,389 mio EUR.
Pomembna informacija, ki ima značaj korporacijske narave, je tudi izvršena konverzija Coco obveznic v kapital v drugi največji banki v Sloveniji (NKBM). Gre za pretvorbo 100 mio EUR vrednega posojila v osnovni kapital družbe, s čemer je RS pridobila v imetništvo slabih 80 % lastniškega kapitala družbe.
Bonitetna agencija Moody's pa je konec marca objavila znižanje dolgoročne bonitetne ocene bankama NLB in NKBM, in sicer na oceno Caa2. Prihodnji izgledi za oceno ostajajo negativni.

Dolžniški trgi – Na radarju investitorjev Ciper in Slovenija





mag. Rene Redžič,
upravljavec naložb

Po dokaj mirnem dogajanju v začetku meseca marca so dolžniške trge v drugi polovici meseca pretresali predvsem dogodki, povezani z reševanjem finančnih težav Cipra in Slovenije. Gospodarske razmere na Cipru so se v zadnjem obdobju namreč tako zaostrile, da je bila ciprska vlada primorana zaprositi evroskupino za finančno pomoč. Po dogovoru glede Cipra so se oči investitorjev usmerile proti Sloveniji kot naslednji članici evroskupine, ki bi lahko zaprosila za finančno pomoč.

Pri reševanju Cipra bi po prvotnem scenariju evroskupina državi izplačala do 10 mrd EUR pomoči, če bi ta zagotovila preostalih 6 mrd EUR s pomočjo davka na bančne vloge. Prvotno napovedana obdavčitev ciprskih bančnih vlog, tudi tistih nižjih od 100.000 evrov (zavarovane vloge), je sprožila velik val ogorčenja tako med državljani Cipra kot tudi vseh tistih, ki imajo na ciprskih bančnih računih vezane večje vsote denarja, kar še zlasti velja za ruske premožne državljane. Drug scenarij je nato predvideval vzpostavitev posebnega solidarnega investicijskega sklada. Sklad naj bi med drugim oblikovali s sredstvi iz pokojninske blagajne ter zlatimi rezervami centralne banke, a bi tovrsten scenarij Cipru zagotovil le okoli 3,5 od zahtevanih 6 milijard evrov.

Po številnih pogajanjih, ki so potekala pod težo ultimata ECB, ki je zagrozila, da bo brez dogovora o programu državne pomoči ciprskim bankam prenehala zagotavljati izredno likvidnostno pomoč, je bil le dosežen dogovor z evroskupino, ki se je osredotočil na vir dejanskih problemov Cipra, torej njegov bančni sistem. Rešitev predvideva razdelitev druge največje ciprske banke Bank Laiki na dobro in slabo banko ter prestrukturiranje največje banke Bank of Cyprus. Zavarovane vloge v banki Laiki bodo prenesene na Bank of Cyprus, medtem ko bodo delničarji, lastniki obveznic in nezavarovani vlagatelji v banki Laiki izgubili vse. Delne izgube bodo utrpeli tudi delničarji in lastniki obveznic v Bank of Cyprus. Na ta način naj bi ciprska vlada zagotovila vsaj 4,2 mrd EUR. Poleg tega se je vlada zavezala, da s posojilom v višini 10 mrd EUR ne bo dokapitalizirala banke Laiki in Bank of Cyprus. Izjemno velik ciprski bančni sektor, ki je, upoštevaje le banke na otoku, več kot petkrat večji od državnega BDP-ja, bo moral do leta 2018 tako doseči povprečno velikost v EU.

Po dogovoru glede Cipra so se oči investitorjev usmerile proti Sloveniji, ki se po mnenju tujih analitikov v prihodnje naj ne bi bila več zmožna sama financirati na trgu. Posledično bi morala Slovenija zaprositi sklad ESM za finančno pomoč. Čeprav se je v mesecu marcu formirala nova slovenska vlada, s katero naj bi se končala politična kriza, so se pod težo ciprske problematike stroški zadolževanja Slovenije močno povečali ter ponovno presegli mejo 6 %. Realnost je takšna, da Slovenije ni mogoče primerjati s Ciprom, a jasno je, da je pred nami zelo zahtevno obdobje. Po oceni MDS-a Slovenija letos za potrebe financiranja potrebuje vsaj 3 mrd EUR, ki bi jih morala pridobiti predvsem z zadolževanjem v tujini. Če pomislimo na to, da vse od marca 2011 Slovenija ni izdala obveznice, denominirane v evrih, je to slab znak za prihodnje zadolževanje. Prošnja za finančno pomoč s strani Slovenije v prihodnjih nekaj mesecih torej ni izključena.