Borzni trendi - marec 2014 | SAVA INFOND

Razviti trgi - (Pre)nizka inflacija in okrevanje v evroobmočju




Damjan Kovačič,
upravljavec - analitik


Ob komaj 0,5-odstotni inflaciji v evroobmočju je vse več ugibanj, koliko manevrskega prostora ima na voljo evropska centralna banka (ECB), če bi evropsko gospodarstvo ostalo ujeto v območje trdovratno nizke inflacije. Tako imenovano kvantitativno sproščanje (QE), oz. stimulativno odkupovanje državnih in hipotekarnih obveznic se je izkazalo kot zelo učinkovito v ZDA, vendar pa ECB še vedno ni pripravljena na tak ukrep. Kljub temu, da je predsednik Mario Draghi izrazito zaostril retoriko, ostaja njegova pripravljenost na boj proti nizki inflaciji slej ko prej na načelni ravni. ECB očitno stavi na to, da se bo inflacija, ob sedanji pozitivni gospodarski rasti, sama od sebe dvignila iz nevarnega območja na okoli 1 %. Najbolj radikalni ukrep, ki ga ima EBC na voljo v boju proti deflaciji, so seveda negativne obrestne mere za bančne depozite, ki pa bi jih verjetno lahko sprožil samo večmesečni padec cen v evroobmočju. V tem trenutku je zato poleg zaostrene retorike in strategije »sedi in čakaj« najbolj verjetno, da bo ECB bolj agresivno intervenirala na deviznih trgih in poskušala zaustaviti rast tečaja evra, ki je pred nekaj tedni že naskakoval psihološko pomembno mejo 1,40 dolarja.

Ameriška centralna banka je objavila rezultate najpomembnejšega letnega preizkusa zdravja finančnega sektorja. Ameriški stresni test obsega temeljit pregled tridesetih vodilnih bančnih ustanov, ki pomenijo preko 90 % celotne bilančne vsote. Večina bančnih ustanov je prejela zeleno luč za kapitalske načrte, to je delitev dividend in odkupe lastnih delnic, pri petih pa so imeli nadzorniki določene vsebinske zadržke (med njimi izstopa Citigroup). O moči ameriškega bančnega sistema pove vse podatek, da so banke sposobne ohraniti preko 5 % najbolj kakovostnega kapitala Tier 1 tudi v primeru najbolj zaostrenega scenarija. Črni scenarij letošnjih stresnih testov predvideva, da bi obrestne mere podivjale na 9,2 %, stopnja brezposelnosti bi se dvignila na 11 %, delnice bi padle za 50 %, nepremičnine za 25 %, Evropa bi se znova pogreznila v recesijo, bančni sistem kot celota pa bi v slabih dveh letih utrpel za 500 mrd USD izgub.

V evroobmočju se še naprej kažejo spodbudna znamenja okrevanja gospodarstva. Najnovejše poročilo evropske komisije ugotavlja, da se je znova povzpel indikator ekonomskega sentimenta, ki je dosegel najvišjo vrednost od julija 2011. Prav tako je četrti mesec zapored zrasel indeks zaupanja vlagateljev Sentix, ki je dosegel triletni vrh. V Nemčiji je industrijska proizvodnja februarja na letni ravni zabeležila 4,8 % rast, še bolj pozitivno pa je presenetila Španija, kjer se je industrija na letni ravni okrepila za 2,8 %.
Delniški indeksi razvitih svetovnih trgov so letos v prvem četrtletju, preračunano v evrih, pridobili povprečno 0,6 %: S&P 500 (+1,4 %), Dow Jones (-0,6 %), tehnološki Nasdaq (+0,2 %), evropski Stoxx Europe 600 (+2,2 %), nemški DAX (+0,04 %), in indeks razvitih trgov MSCI EAFE (+0,3 %), najslabše pa so se odrezale japonske delnice, ki so padle za 7 %.


Emerging Markets – V marcu so zablesteli





Uroš Vek,
upravljavec naložb

Delniški trgi držav v razvoju so v marcu zablesteli z donosom 3,2 % in so prvič letos presegli donos razvitih delniških trgih, merjeno v evrih, na mesečni ravni. Pomemben pozitiven podatek je bil tudi preobrat v denarnem toku pri ameriških pasivnih indeksnih skladih z naložbeno politiko, usmerjeno v države v razvoju, saj so na tedenski ravni beležili najvišje neto denarne prilive med vsemi ameriškimi skladi. Sentiment vlagateljev postaja vse manj negativen za delniške naložbe držav v razvoju.

Države v razvoju so od lanskega maja izpeljale ukrepe, katerih učinki so danes že vidni. Indija in Indonezija sta z dvigom ključne obrestne mere uspeli zmanjšati deficit tekočega dela plačilne bilance, dvig obrestne mere je prav tako pozitivno vplival na volatilnost deviznih tečajev turške lire in južnoafriškega randa. K temu lahko dodamo, da so vlagatelji vse bolj prebavili spremembo monetarne politike ameriške centralne banke, FED, in pozitivno sprejeli njeno napoved, da do dviga obrestnih mer ne bo prišlo še nekaj časa. Ukrajinska kriza se je v marcu ohladila in državljanska vojna ali celo napad na Ukrajino postajata vse manj verjetna. Lahko bi rekli, da so sankcije, ki so jih sprejele zahodne države proti Rusiji, obrodile sadove.

V ospredje vse bolj prihajajo ključne prednosti delniških trgov držav v razvoju, kot so nizka vrednotenja in gospodarska rast, ki bo še vedno višja od razvitih držav, ter rast srednjega sloja, predvsem na Kitajskem. Pričakovani multiplikator dobička za 2014 (E PE) napoveduje, da so delniški trgi držav v razvoju podcenjeni za 30 %. V kolikor pogledamo zgodovinska vrednotenja ugotovimo, da so razviti trgi vrednoteni nad dolgoročnim povprečjem, medtem ko trgi držav v razvoju pod dolgoročnim povprečjem. Vlagatelji z dolgoročnim naložbenim horizontom te regije preprosto ne smejo zanemariti.


Slovenija – Vlagatelji so dočakali svoj trenutek




Uroš Selič,
upravljavec - analitik


Za nami je prvo četrtletje letošnjega trgovanja na Ljubljanski borzi in na splošno lahko ugotovimo, da so vlagatelji ,ki so več let čakali na višje tečaje, končno dočakali svoj trenutek. Indeks SBITOP je namreč samo v letošnjem letu pridobil slabih 10 odstotkov vrednosti in se trenutno nahaja v območju 750 indeksnih točk, od najnižje vrednosti, ki jo je dosegel poleti 2012, pa je višji že za 50 odstotkov. Od delnic, s katerimi je bilo v tem letu opravljenih vsaj za milijon evrov poslov, je najbolj (za 60 %) zrasla Luka Koper, sledi ji Aerodrom Ljubljana z rastjo 40 %, več kot tretjino vrednosti pa sta pridobili tudi Letrika in Cinkarna Celje.

Med domačimi podjetniškimi objavami izpostavimo predlog izplačila dividend novomeške Krke. Nadzorni svet in uprava predlagata dividendo v višini 2,10 EUR, kar znaša nekaj nad 30 % lanskega dobička. Glede na to, da Krka dviguje delež dividend proti 50 %, imajo še precej prostora za dvig dividend v naslednjih letih. Pri tečaju 60 EUR bo tako Krkin dividendni donos znašal zelo spodobnih 3,5 %, poleg tega pa ne smemo pozabiti, da družba še naprej odkupuje lastne delnice. Skupina Petrol je v lanskem letu čiste prihodke od prodaje glede na leto 2012 povišala za 5 % na 3,95 mrd EUR. EBITDA je bil višji za 9 % in je znašal 133,5 mio EUR, čisti dobiček pa je bil z 52,8 mio EUR glede na leto 2012 nižji za 2 %. V letošnjem letu v Petrolu na ravni skupine načrtujejo prihodke na ravni lanskega leta, podobno tudi za prodajo proizvodov iz nafte, čisti dobiček pa naj bi se okrepil za 23 % na 65 mio EUR.

Glede na to, da so bile glavno gonilo Ljubljanske borze delnice iz privatizacijskega seznama, bi v prihodnje lahko postale privlačne delnice podjetij, ki jih je kriza najbolj prizadela, ki so se bila primorana prestrukturirati in razdolžiti ter so izvozno usmerjena.


Dolžniški trgi – Slovenski dolg še kar narašča
 



mag. Rene Redžič,
upravljavec naložb


Republika Slovenija je v začetku meseca aprila izdala za dve milijardi evrov obveznic. Čeprav je bilo prvotno govora o izdaji le ene obveznice srednje ročnosti, se je zakladnica odločila izdati 3,5 in 7-letno obveznico, obe v višini milijarde evrov, skupnega povpraševanja po obveznicah pa je bilo za 9,5 milijarde evrov. Za obveznice krajše ročnosti bo morala država plačevati 1,75 % letne obresti, zahtevan donos do dospetja ob izdaji pa je znašal 1,871 %. Kuponska obrestna mera pri sedemletnih obveznicah znaša 3 % letno, zahtevan donos do dospetja ob izdaji pa je znašal 3,084 %. Čeprav je bila tokratna zadolžitev najcenejša dolgoročna zadolžitev doslej, saj je zahtevani donos na slovenske državne evrske obveznice daljših ročnosti najmanjši v zadnjih treh letih, pa se z novimi izdajami še zvišuje strošek obresti, ki neposredno bremeni državni proračun. Teh se zdaj na leto nabere že za več kot milijardo evrov, kar je okoli 3 % slovenskega BDP-ja.

Statistični urad Republike Slovenije je ocenil, da je javni dolg Slovenije ob koncu lanskega leta znašal 25,3 milijarde evrov in dosegel 71,7 % BDP-ja (54,4 % BDP-ja v letu 2012). Proračunski primanjkljaj je lani dosegel 14,7 % BDP-ja, brez upoštevanja dokapitalizacije bank pa je znašal 4,4 % BDP-ja (1,54 milijarde evrov), po revidiranih 4,0 % BDP-ja v letu 2012. Ocena za letošnje leto znaša 1,48 milijarde evrov, oziroma 4,2 % BDP-ja, kar že vključuje morebitne dodatne stroške sanacije bančnega sistema. Javni dolg s koncem letošnjega leta je ocenjen na 28,8 milijarde evrov, oziroma 80,9 % BDP-ja, upoštevajoč stanje potencialnih obveznosti iz naslova poroštev (teh ima država za skoraj 8,3 milijarde evrov) pa javni dolg presega 100 % BPD-ja.

Republika Slovenija bi tako morala implementirati dodatne ukrepe na odhodkovni strani, kjer do sedaj ni bilo veliko storjenega. Marčevska odločitev ustavnega sodišča, da Zakon o davku na nepremičnine ni v skladu z ustavo, je povzročila proračunsko luknjo v višini 200 milijonov evrov. Vlada je prvotno razmišljala o nadomestnih ukrepih v obliki ponovnega zvišanja davka na dodano vrednost, a pri tem naletela na močno neodobravanje javnosti. Tako se sedaj omenja možnost dodatnih varčevalnih ukrepov na področju zdravstva, šolstva in občin. Z ukrepi bo treba pohiteti, saj mora država do konca aprila Evropski komisiji poslati osnutek nacionalnega reformnega programa s predvidenimi načrti za izhod držav članic iz gospodarske krize, zagotovitev makroekonomske stabilnosti ter izvedbo daljnosežnih strukturnih reform.