Borzni trendi - marec 2015 | SAVA INFOND

Razviti trgi: V prvem četrtletju več kot 20-odstotna rast evropskih in japonskih delnic





Damjan Kovačič,
upravljavec - analitik


V dneh po šesti obletnici konca velike finančne krize svetovni delniški trgi še ne kažejo posebnih znakov utrujenosti. Evropske, japonske in kitajske delnice, ki so v tem obdobju močno zaostale za 300 in več odstotnimi spektakularnimi donosi ameriških delnic, postajajo vse bolj privlačna alternativa za vlagatelje, ki so se znašli v neznanem svetu ničelnih obrestnih mer in mizernih donosov netveganih naložb.

Tako se je te dni prvič v zgodovini zgodilo, da morajo vlagatelji v 10-letne švicarske državne obveznice plačati za 'privilegij', da za deset let parkirajo svoj denar v Švici. To so mokre sanje vsakega finančnega ministra, ki v tem primeru s pospešenim zadolževanjem avtomatsko znižuje stroške za obresti in ustvarja presežek v državni blagajni. Ta ekstrem dovolj zgovorno priča o tem, kako daleč iz cone udobja so nas potisnile svetovne centralne banke s svojimi nekonvencionalnimi stimulativnimi ukrepi.

Podlaga za optimizem na evropskih trgih postaja zato iz dneva v dan bolj jasna in dobro razumljiva tako malim kot dobro poučenim vlagateljem. V tem trenutku evropske delnice pospešujejo naslednji dejavniki: ECB-jev program kvantitativnega sproščanja, pozitivni makroekonomski kazalniki, indeksi ekonomskih presenečenj, ki kažejo strmo navzgor, in visoki neto prilivi investitorjev v evropske delnice in sklade.

Po podatkih Markit Economics je zasebni sektor v evroobmočju rasel najhitreje po letu 2011. Industrijski indeks PMI se je tako marca dvignil na 10-mesečni vrh, še bolj pa je izstopal storitveni sektor, kjer se je indeks PMI povzpel na kar na 46 mesečni rekord pri 54,3.

Prav tako se je februarja že osemnajsti mesec zapored povečalo število novo registriranih osebnih vozil, saj je bilo v evroobmočju registriranih za več kot 7 % novih vozil, oziroma 925 tisoč vozil. Za koledarsko leto 2015 sicer analitiki še vedno napovedujejo med 2 in 4 % rast števila novo registriranih motornih vozil, vendar vsi do zadnjega niso pričakovali tako pozitivnega začetka leta.

Po drugi strani je seveda ključna neznanka, ali bo močno stimulativna denarna politika ECB vendarle spodbudila toliko pričakovano rast kreditiranja. Kljub temu, da so posojila nefinančnim podjetjem februarja porasla za 8 milijard evrov, so bila v primerjavi z lanskim letom še vedno nižja za 0,7 %. Podobno sliko kažejo tudi posojila gospodinjstvom, ki so se na letni ravni skrčila za 0,2 %.

Delniški indeksi razvitih svetovnih trgov so v prvem četrtletju, preračunano v evrih, povprečno pridobili okoli 17 % vrednosti: S&P 500 (+13,3 %), Dow Jones (+12,5 %), tehnološki Nasdaq (+12,5 %), evropski Stoxx Europe 600 (+16,5 %), nemški DAX (+22,0 %), japonski Nikkei (+24,2 %) in indeks razvitih trgov MSCI World (+14,6 %).


Trgi v razvoju: Velike razlike med regijami





mag. Jure Dubravica,
direktor sektorja upravljanja naložb


Na trgih v razvoju lahko v zadnjem času opazimo veliko razliko med regijami, kar je bilo v marcu še posebej izrazito. MSCI EM Latin America index, ki meri povprečno spremembo tečajev latinskoameriških družb, je izgubil 7,6 % svoje vrednosti (v USD). Medtem je azijski MSCI EM Asia index izgubil le 0,3 % vrednosti (v USD). Oboje je v očeh evropskega investitorja zaradi dodatne slabitve evra videti nekoliko bolje - kar za 4,3 % bolje.

Trend razlik med posameznimi regijami držav v razvoju je prisoten že nekaj mesecev. V ozadju je padec cen nafte in drugih surovin, ki postavi posamezne države v boljšo in druge v slabšo pozicijo. Tako tečaji družb iz držav Latinske Amerike, ki so velike izvoznice surovin, močno zaostajajo za gibanji delniških trgov azijskih držav v razvoju. Podoben trend lahko pričakujemo tudi v prihodnje.

Podobno se je v preteklem mesecu obnašal tudi MSCI BRIC index, ki je izgubil 2 % vrednosti (v USD). Zaradi že prej omenjene slabitve evra je indeks iz evropskega zornega kota porasel za 2,3 %. Na mesečni ravni se je izmed četverice najslabše odrezal indijski trg, kjer je osrednji borzni indeks izgubil 4,8 % vrednosti v lastni valuti. Kar pa ni nič pretresljivega, če vemo da je v letu dni porasel za slabih 25 %, s čimer so indijske delnice najuspešnejše v BRIC skupini. Indija je ena tistih držav, ki ji nizke cene energentov in ostalih surovin izjemno koristijo. Tudi s pomočjo teh so uspeli zajeziti inflacijo, ki je po zadnjih podatkih znašala 'le' 5,4 % (v preteklih štirih letih je v povprečju dosegala 8,8 %). Hkrati so v marcu, že drugič letos, znižali ključno obrestno mero centralne banke na 7,5 %. Indija je tako ena najmočnejših členov v BRIC skupini.

Šibkejši sta Rusija in Brazilija. Prva v zadnjem času zaradi mednarodnih sankcij, obe zaradi nižjih cen surovin. Poleg tega Brazilijo pretresajo še korupcijski škandali, ki kažejo na prepletenost politike in gospodarstva (primer Petrobras). Vse skupaj je do neke mere zajeto v tržnih tečajih. Merjeno preko kazalnika P/B (cena/knjigovodska vrednost) kotirajo delnice družb iz BRIC držav okrog 35 % nižje kot delnice družb iz razvitih držav. Nižji je tudi kazalnik P/E (tečaj/dobiček) in višja dividendna donosnost. Gre za razlike, ki opravičujejo izpostavljenost deleža portfelja posameznika do BRIC regije in trgov v razvoju nasploh.


Slovenija: Pozitivne objave Petrola in Gorenja





Uroš Selič,
upravljavec - analitik


Bruto domači proizvod se je v lanskem letu realno povečal za 2,6 %, samo v zadnjem četrtletju pa je bil medletno višji za 2,4 % po 3,2 % rasti v predhodnem četrtletju. K upočasnitvi dinamike v zadnjem četrtletju je prispevala nižja rast domače potrošnje, ki se je po pozitivni dinamiki v prvih treh četrtletjih v zadnjem znižala, in sicer za 1,6 %.

Od pomembnejših objav o poslovanju borznih družb za preteklo leto sta podatke objavila Petrol in Gorenje.

Najpomembnejša ugotovitev pri Petrolu je količinska stagnacija v prodaji naftnih derivatov, v zadnjem letu pa tudi prodaje drugega trgovskega blaga. V letu 2014 je tako Petrol povečal čiste prihodke za 2 % na več kot 4 milijarde evrov, za približno toliko pa se je povečal tudi dobiček iz poslovanja EBIT, ki je dosegel slabih 96 milijonov evrov. Zaradi nižjih finančnih odhodkov in davkov je Petrol povečal čisti dobiček na 61 milijonov evrov, kar je za 15 % več kot predlani. V tekočem letu pričakuje družba kljub 6 % nižjim prihodkom iz prodaje približno enak ali celo nekoliko višji dobiček kot letos, to je več kot 64 milijonov evrov, kar je na prvi pogled precej ambiciozen cilj.

Bolj spodbudne podatke so objavili tudi iz Gorenja, kjer so kljub poslabšanju razmer v Ukrajini in Rusiji, ki sodita med njegove velike in pomembne trge, leto 2014 zaključili s precej boljšimi rezultati kot leto poprej. Prihodke so povečali za 0,4 odstotka in so znašali 1,24 milijarde evrov, dobiček iz poslovanja pa je zrasel za 19,8 odstotka in je znašal 43,5 milijona evrov. Čistega dobička so lani imeli 1,2 milijona evrov, še v letu 2013 pa je imela skupina 25 milijonov evrov izgube. Zadolženost Gorenja, ki je še vedno zelo visoka, se je lani znižala še za dodatnih 27,1 milijona evrov in zdaj znaša 331,8 milijona evrov.


Dolžniški trgi: Program QE dobil svojo podobo





mag. Rene Redžič,
upravljavec naložb


V mesecu marcu je ECB tudi uradno pričela izvajati »razširjen« program kvantitativnega sproščanja (ang. Expanded asset purchase program - EAPP). Programu nakupa kritnih obveznic (ang. Covered bond purchase program -  CBPP3) ter obveznic, zavarovanih s premoženjem (ang. Asset-backed security purchase program - ABSPP), se je pridružil program nakupa državnih obveznic ter obveznic državnih agencij in evropskih institucij na sekundarnem trgu (ang. Public sector purchase program - PSPP) v skupnem znesku 60 milijard EUR na mesec. Program naj bi se po prvotnem načrtu izvajal vse do septembra leta 2016, oziroma dotlej, dokler se raven inflacije ne približa ciljni stopnji pri 2 %.

Podrobneje so bila predstavljena merila samega programa EAPP. Primerni za odkup so tako vrednostni papirji, denominirani v evrih, ki izpolnjujejo pogoje za zavarovanje na trgu ter so izdani s strani entitete z domicilom v območju evra. ECB v okviru programa EAPP za zdaj ne bo kupovala grških in ciprskih obveznic, saj sta ti državi v programu pomoči, zato je treba za odkupovanje tovrstnih obveznic izpolniti nekaj pogojev. Med drugim je nujna pozitivna ocena pregleda njunih gospodarstev, ki se redno izvajajo v okviru programa pomoči, obveznice pa morajo imeti takšno bonitetno oceno, ki kaže, da so vrednosti papirji varni za nakup, torej znotraj naložbenega razreda. Program EAPP je zastavljen tako, da 80 % nakupov izvaja nacionalna centralna banka (v primeru Slovenije Banka Slovenije), 20% pa ECB (8 % neposreden nakup državnih obveznic in 12 % nakup obveznic državnih agencij in evropskih institucij). Na seznamu državnih agencij najdemo - CADES, UNEDIC, Instituto de Credito Oficial, Kreditanstalt für Wiederaufbau, Landeskreditbank Baden-Württemberg Foerderbank, Landwirtschaftliche Rentenbank, NRW Bank), med evropskimi institucijami pa EBRD, EIB, EU, Euratom, mehanizma EFSF in ESM ter Nordic Investment Bank). Za 20 % delež nakupa ECB velja kolektivna delitev izgub vseh držav članic območja evra. Na drugi strani 80 % potencialnih izgub krijejo države same. Merila se nanašajo tudi na donosnost, ročnost in obseg nakupov vrednostnih papirjev. ECB bo kupovala obveznice do - 0,2 % donosnosti, kar je v skladu z obrestno mero ECB za prejete depozite bank, ter preostale dospelosti med 2 in 30 let. Nadalje se bo lahko kupilo do 33 % celotnega dolga posamezne države in ne več kot 25 % posamezne izdaje obveznice.

Odkup obveznic nacionalnih centralnih bank bo sledil ključu kapitala centralnih bank v ECB. Na primeru Slovenije to znaša 0,49 % kapitala ECB. Upoštevajoč predviden obseg programa EAPP v višini 1.140 milijard evrov, bo Banka Slovenije na mesečni ravni porabila okrog 235 milijonov evrov za nakupe pretežno slovenskih državnih obveznic. Če upoštevamo še del ECB pri nakupih slovenskih državnih obveznic se ta znesek dvigne na potencialnih 259 milijonov evrov. Skupni nakupi bi tako v času trajanja programa EAPP na primeru Slovenije znašali slabih 5 milijard evrov.

Program kvantitativnega sproščanja še dodatno vpliva na že tako nizke zahtevane donosnosti državnih in drugih nizko tveganih obveznic. Kot primer lahko navedemo 5-letne državne obveznice Nemčije, katerih donosnost je negativna vse od konca meseca februarja letos. Nemčiji so se v mesecu marcu z negativno zahtevano donosnostjo na 5-letni dolg priključile še druge države v območju evra kot so Nizozemska, Slovaška, Avstrija ter Finska.

Razmere na dolžniških trgih še nikoli niso bile tako ugodne za izdajatelje dolga, kar je izkoristila tudi Slovenija, ki jo v prihodnjih letih čaka poplačilo več milijard evrov glavnic. Slovenija je tako v mesecu marcu izdala za 1 milijardo evrov 20-letnih obveznic s kuponsko obrestno mero 1,5 %, donosnost do dospetja pa je ob izdaji znašala 1,55 %.

Pribitek je v primerjavi z referenčnimi nemškimi obveznicami znašal 1 %, v primerjavi z referenčnimi obveznicami Španije in Italije pa so bili stroški zadolževanja celo nižji za 0,2 oziroma 0,4 % na primeru Italije. Zbrana sredstva bodo v večjem delu najverjetneje namenjena financiranju letošnjega proračunskega deficita, za kar država potrebuje nekaj manj kot 900 milijonov evrov.