Borzni trendi - oktober 2012 | SAVA INFOND

Emerging markets - Kitajska preusmerila trend





Uroš Vek,
upravljavec naložb

Kitajska je v oktobru presenetila s pozitivnejšimi makro-ekonomskimi podatki. Izvoz je porastel nad pričakovanji, in sicer za slabih 10 %, medtem ko so bila pričakovanja trga okrog 5 %. Zraven tega je bila višja industrijska proizvodnja in prodaja na drobno. Rast BDP-ja je bila na Kitajskem v tretjem četrtletju pričakovanih 7,4 %. Drugo največje gospodarstvo in gonilna sila svetovne rasti zadnjih let kaže znake stabilizacije ekonomske aktivnosti. To je predvsem posledica preteklih znižanj obrestnih mer in nekaterih fiskalnih programov. Tveganja še vedno obstajajo, predvsem menjava voditeljev in potrditev izboljšanja gospodarske slike.

V preteklem mesecu so največji delniški trgi držav v razvoju beležili negativne donose. Kljub temu države v razvoju ohranjajo perspektivnejši status predvsem zaradi višjih rasti, nižje zadolženosti ter ugodnejših vrednotenj delniških naložb. Pozitivno so se v tem mesecu gibali nekateri mejni oz. 'Frontier' trgi, kot sta Indonezija in Filipini. V letu dni sta trga pridobila prvi 13,6 % in drugi 41,5 % vrednosti, medtem ko indeks držav v razvoju MSCI Emerging 7,6 %, merjeno v evrih.


Razviti trgi





Damjan Kovačič,
upravljavec - analitik

Prodaja avtomobilov v ZDA pomembno prispeva k gospodarski rasti
Mesec oktober je v ZDA ob nadaljevanju pozitivnih gibanj v nepremičninskem sektorju presenetil z znaki rasti tudi v industrijskem sektorju, saj je indeks ISM pridobil dodatnih 0,2 % in se po negativnem poletnem preobratu v zadnjih dveh mesecih ponovno stabiliziral nad kritično mejo 50 indeksnih točk.

Posebno ugoden je bil podatek, da bo letos v ZDA prodanih skoraj 15 milijonov osebnih in gospodarskih vozil, s čimer se nadaljuje pozitiven prispevek tega pomembnega industrijskega sektorja k gospodarski rasti. Glede na izredno ugodne cene novih vozil in rekordno nizke stroške financiranja nakupa analitiki pričakujejo, da bi lahko prodaja novih vozil v naslednjih štirih letih prispevala dodatnih 0,25 odstotne točke letno k rasti ameriškega BDP-ja. Potrebno je vedeti, da je zaradi recesije v zadnjih letih iz avtomobilskih salonov zapeljalo okoli deset milijonov osebnih in gospodarskih vozil manj, zato postaja nakup novega avtomobila, ob upoštevanju staranja voznega parka in posledično dražjih stroškov vzdrževanja, za ameriškega potrošnika čedalje bolj racionalna odločitev.

Kreditni krč v evroobmočju se nadaljuje
Iz najnovejšega poročila Evropske centralne banke (ECB) o bančni posojilni aktivnosti lahko razberemo, da 131 bank iz evroobmočja pričakuje nadaljevanje šibkega povpraševanje po posojilih, saj je bil v tretjem četrtletju padec povpraševanja po posojilih kar 28 odstoten (po 25 % padcu v drugem četrtletju). Posebej skrbi celo za tretjino nižje povpraševanje po posojilih za naložbe v osnovna sredstva, proizvodno opremo in stroje, nič boljša pa ni slika pri gospodinjstvih in v kategoriji potrošniških posojil, kjer je bilo povpraševanje nižje za 20 – 25 %.
Podatki ECB-ja jasno kažejo, da banke še naprej zaostrujejo kreditne standarde za podjetniški sektor, gospodinjstva in celo za potrošniške kredite. V seštevku so namreč banke v tretjem četrtletju, po 10 odstotni zaostritvi kreditnih standardov v drugem četrtletju, ponovno privile kreditne pipe, in sicer za 15 %.

Stopnja registrirane brezposelnosti v evroobmočju je septembra dosegla nov rekord, saj je porasla iz 11,5- na 11,6 %. Po poletnih počitnicah je tako izgubilo delo skoraj 150 tisoč Evropejcev, posebej pa nas skrbi, da je mogoče ponovno zaznati rast brezposelnosti v samem jedru evroobmočja. Razmere na trgu dela ostajajo še naprej kritične v perifernih državah, npr. v Španiji, kjer je brez dela že 25.8 % delovno aktivnega prebivalstva. Glede na razpoloženje gospodarstvenikov in potrošnikov je objektivno težko pričakovati skorajšnji preobrat na trgu dela, čeprav bi lahko bistveno nižja pričakovana stopnja inflacije (oktobra 2,5 %) v prihodnjih mesecih nekoliko dvignila omajano zaupanje evropskega potrošnika.

Nadpovprečni donosi delniških indeksov
Delniški indeksi razvitih svetovnih trgov so letos, preračunano v evrih, dosegli nadpovprečne donose, saj so do konca oktobra pridobili med 8 in 25 odstotkov vrednosti: S&P 500 (+13,7 %), Dow Jones (+8,3 %), Nasdaq (+16 %), evropski Euro Stoxx 600 (+10,5 %), nemški DAX (+24,1 %), japonski Nikkei (+3,6 %) in indeks razvitih trgov MSCI EAFE (+7,7 %).


Slovenski borzni trg





Marko Tomanič,
upravljavec naložb

Glede na vse tegobe, ki v zadnjem obdobju pestijo državo Slovenijo, se med aktualnimi temami pojavljajo tudi prevzemi slovenskih podjetij. Naj osvetlim pretekla prevzemna dogajanja: v januarju 2012 je izraelsko podjetje Frutarom prevzelo družbo Etol za 35 mio evrov, v juniju pa je družba Platanus prevzela družbo Terme Maribor za 30 mio evrov. Oktober 2012 je postregel s kar tremi prevzemnimi podvigi. Češka Skupina ČGS je prevzela družbo Savatech, za kar se bo Skupina Sava razdolžila za 70 mio evrov, belgijska družba Beaulien pa je prevzela nadzor nad podjetjem Juteks. Prav tako pridobiva svoj končni epilog tudi razplet okoli lastništva Ljubljanskih mlekarn. Francoska družba Lactalis je v oktobru pridobila 50 % delež v kapitalu Ljubljanskih mlekarn, sedaj pa je podala tudi namero o prevzemu še za preostali lastniški delež (v prevzemno bitko se je vključila tudi slovenska družba Mlekodel). Prevzemnih zgodb pa še ni konec, saj nas morda v novembru čaka tudi razplet glede prodaje Zavarovalnice Maribor s strani Nove KBM, za katero se potegujeta Skupina Pozavarovalnica Sava ter družba Grawe.

Med odmevnejšimi objavami rezultatov poslovanja bi izpostavil družbe Nova KBM, Petrol in Luka Koper. Nova KBM po prvih devetih mesecih poslovanja nadaljuje z zajetnejše oblikovanimi rezervacijami in oslabitvami, kar je privedlo do negativnega čistega poslovnega izida v vrednosti okoli 101 mio evrov, bilančna vsota banke pa se je skrčila za 4,9 % na okoli 4,6 mrd evrov.

Količinska prodaja Skupine Petrol se je v prvih devetih mesecih povišala za 9 %, rast prodaje trgovskega blaga prav tako za 9 %, čisti poslovni izid pa je dosegel vrednost okoli 42 mio evrov, kar glede na enako obdobje lani predstavlja 16 % rast.

Luka Koper je v prvih devetih mesecih dosegla okoli 100 mio evrov poslovnih prihodkov oz. 1 % porast glede na enako obdobje lani, skupni pretovor pa je višji za 5 %. Največjo 10 % rast je dosegel segment razsutega tovora, sledil je segment tekočega tovora z 9 % rastjo.

V mesecu oktobru se je rastoči trend preteklega meseca (v septembru je indeks SBITOP porasel za okoli 20 %) stabiliziral, slovenski borzni indeks SBITOP je izgubil okoli 1,19 %. Ključni dejavnik tveganja, ki zavira bolj aktivno delovanje slovenske borze, ostaja predvsem velik politični razkorak med vladajočo in opozicijsko oblastjo in na ta način popolna blokada konstruktivnih usmeritev, ki bi jih v trenutnih okoliščinah potrebovala Slovenija.


Dolžniški trgi – oktober je dober





mag. Rene Redžič
upravljavec naložb

Oktober je dober, se glasi že tradicionalna akcija Skupine Nove KBM, ki v mesecu varčevanja za svoje komitente pripravi vrsto ugodnosti. Tako bi lahko opisali tudi dogajanje na dolžniških trgih v preteklem mesecu.

V začetku meseca oktobra je v Luksemburgu potekala ustanovna seja stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM), ki je nasledil začasni mehanizem EFSF. Mehanizem bo državam, ki bodo zaprosile za mednarodno pomoč, pomagal na več načinov - s posojili, s kupovanjem obveznic zadolženih držav na primarnem in sekundarnem trgu državnih dolžniških vrednostnih papirjev ter z dokapitalizacijami bank prek posojil vladam članic. ESM bo imel sicer enak status kot druge mednarodne finančne ustanove, na primer Mednarodni denarni sklad (MDS). Sklad ESM ima trenutno 700 milijard evrov kapitala ter 500 milijard evrov posojilne zmožnosti.

Po objavi rezultatov stresnega testa španskih bank v mesecu septembru, ki je pokazal, da bi španske banke za dokapitalizacijo potrebovale 59 milijard evrov, je bonitetna agencija Moody`s podala še svoje mnenje in oceno, da bi kapitalske potrebe španskih bank lahko dosegle dvakratnik predvidenega zneska. Bonitetni oceni Španije je tako grozilo dodatno znižanje, ki bi njen dolg potisnilo v območje ne-investicijskega razreda. Moody's je v nasprotju s pričakovanji obdržal bonitetno oceno Španije pri Baa3, a ji dodelil negativen izgled. Nespremenjena ocena po mnenju Moody`s odraža predvsem nekatere pozitivne dosežke pri reševanju dolžniške krize, vključno z napovedjo ECB o programu nakupa državnih obveznic ter načrtov španske vlade o nadaljevanju obveze za izvajanje fiskalnih reform in strukturnih ukrepov.

Finančni trgi so se pozitivno odzvali na omenjene dogodke, zahtevane donosnosti državnih obveznic perifernih držav (Španija, Italija) so se še nekoliko znižale. Zahtevana donosnost tako pri 10-letni španski obveznici trenutno znaša 5,68 %, pri Italiji 4,94 %. Podoben trend se je nadaljeval tudi pri podjetniških obveznicah.

Konec oktobra je bila v ospredju dogajanja na finančnih trgih Slovenija, ki je izdala 10-letno dolarsko obveznico. Povpraševanje po omenjeni obveznici je bilo precejšnje in je za nekajkrat preseglo predvideno ponudbo. Slovenija se je tako zadolžila za 2,25 milijarde dolarjev po kuponski stopnji 5,5 %. Po začetnem navdušenju, ko se je zahtevana donosnost dolarske obveznice spustila pod mejo 5 %, se je zanimanje vlagateljev poleglo, stroški zadolževanja Slovenije pa so ponovno porasli. Kljub temu je mogoče zaznati zmanjšano volatilnost naložb na dolžniških trgih, kar je dobra osnova za dokaj miren zaključek letošnjega leta.