Borzni trendi - september 2012 | SAVA INFOND

Razviti trgi - presenetljiva rast industrijskega in storitvenega sektorja v ZDA





Damijan Kovačič,
upravljavec – analitik


Indeks ISM, ki meri aktivnost v ameriškem proizvodnem sektorju, je septembra v nasprotju s pričakovanji zrasel iz 49,6 točk na štirimesečni vrh pri 51,5 in se tako ponovno dvignil v pozitivno območje. Podobne trende zaznava ISM indeks aktivnosti v storitvenem sektorju, ki je prav tako zrasel že tretji mesec zapored in je v septembru znašal 55,1, kar je dve točki nad pričakovanji. Kombinirani indeks ISM je pomembni indikator zdravja ameriškega gospodarstvo, saj pomeni kombinacijo obeh kazalnikov glede na težo, ki jo imata proizvodnji in storitveni sektor. Septembra je kombinirani indeks ISM zrasel za 1,3 točke na 54,5, kar je najvišji odčitek od letošnjega marca. Kljub pozitivnim trendom, ki jih prinašajo podatki iz industrijskega in storitvenega sektorja, je potrebno poudariti, da ti indikatorji nakazujejo relativno šibko 1.5 do 2.0 % rast BDP-ja, kar je verjetno premalo, da bi se stopnja brezposelnosti v ZDA do konca leta spustila pod mejo 8,0 %.

V Evropi so se poleti na krilih ECB-jevega programa odkupovanja obveznic močno okrepili delniški trgi (nemške delnice so letos dražje za skoraj četrtino!), vendar pa padci zaupanja med evropskimi potrošniki in gospodarstveniki in novi napovedani varčevalni ukrepi med članicami evroobmočja nakazujejo, da bi lahko prišlo do novega poslabšanja gospodarskih razmer in posledično morebitnega padca BDP-ja celo za okoli 2,5 % v letu 2013.

Delniški indeksi razvitih svetovnih trgov so od začetka leta do konca septembra preračunano v evrih pridobili med 8 in 25 odstotkov: S&P 500 (+15,3 %), Dow Jones (+10,4 %), Nasdaq (+20,3 %), evropski Euro Stoxx 600 (+9,8 %), nemški DAX (+24,6 %), japonski Nikkei (+2,3 %) in indeks razvitih trgov MSCI EAFE (+7,7 %).



Emerging Markets – višje rasti tečajev kot razviti trgi





mag. Jure Dubravica,
direktor sektorja upravljanja naložb


September je bil na večini svetovnih borznih trgov pozitiven mesec. Napovedani ukrepi tako Evropske centralne banke kakor tudi ameriškega FED-a so z optimizmom napolnili tudi trge v razvoju, ki so v primerjavi z razvitimi trgi v povprečju dosegli višje rasti tečajev. Kljub septembrskem optimizmu je pričakovana gospodarska rast v največjih državah trgov v razvoju nižja, kot je bila v preteklih letih. Težave, s katerimi se srečujejo razviti trgi, se občutijo tudi v gospodarstvih razvijajočih se držav. Potrebno je poudariti, da je gospodarska rast le-teh še vedno pozitivna in višja kot v večini držav t.i. razvitih gospodarstev. Največ je tu govora o Kitajski in o njeni nižji gospodarski rasti, ki pa so jo kitajske oblasti tudi napovedale in ni bila nepričakovana. Ne smemo pozabiti, da je pred Kitajsko najpomembnejša menjava voditeljev v zadnjem desetletju. Pričakuje se, da se bo v prihajajočem letu novo vodstvo lotilo strukturnih izzivov, s katerimi se sooča kitajsko gospodarstvo, in pričelo še aktivneje izvajati ukrepe, ki bodo dali oporo kitajskemu gospodarstvu.

Rasti tečajev delnic v letošnjem letu so na trgih v razvoju v povprečju nekoliko nižje kot na razvitih trgih. Pri tem ponovno prihaja do pomembnih razlik. Če malo poenostavimo in pogledamo le razmerje med tečajem in knjigovodsko vrednostjo delnic (kazalnik označimo s kratico P/B; graf spodaj) vidimo, da je omenjeni kazalnik na trgih v razvoju nižji, dosega le 90 % vrednosti kazalnika iz razvitih trgov. Ali povedano drugače, delnice družb iz trgov v razvoju so po tem kazalniku vrednotene 10 % ceneje. Trenutno razmerje govori tako v prid delnicam na razvijajočih se trgih, saj se nahajamo na spodnjem delu razmerja, ki je v preteklosti nihalo nekje med 85 % in 115 %.





Slovenski borzni trg - najbolj donosen mesec v letošnjem letu






Uroš Selič,
upravljavec - analitik


Končno je tudi na slovenskem kapitalskem trgu posijalo sonce, saj je za nami najbolj donosen mesec v letošnjem letu. Indeks SBITOP je v mesecu dni pridobil skoraj 20 %, kar ga uvršča v  svetovnem merilu v sam vrh in to ravno v času, ko je v Sloveniji pesimizem dosegel vrhunec tako rekoč na vsakem koraku.

Največ zaslug za ponovno nasmejane obraze na Ljubljanski borzi ima prav gotovo vlada, ki se zaradi slabega finančnega položaja države odloča o privatizaciji dela državnega premoženja, ki smo se ga oklepali vsa prejšnja leta. Najbolj, za več kot 30 %, je poletela delnica Telekoma, ki se je tudi največkrat omenjala kot kandidat za prodajo. In če pogledamo, kakšno ceno sta dosegla avstrijski in nizozemski telekom, v katera je letos lastniško vstopil največji svetovni mogotec Carlos Slim, je ob morebitnem pozitivnem razpletu prodaje realno pričakovati višjo ceno, kot je sedaj na borzi. Podobna zgodba se je godila tudi ostalim 'blue chipom': Zavarovalnica Triglav(+25 %), Petrol(+27 %), Nova KBM(+25 %) in Krka(+16 %), ob povečanem prometu, kot ga nismo videli že več kot leto dni nazaj. Vseeno pa je zmagovalka meseca septembra delnica Slovenijales, ki je zaradi objave o prevzemni nameri  s strani družbe Zavarovalnice Triglav poletela za več kot 60 %.

Kljub velikemu optimizmu, ki trenutno vlada na Ljubljanski borzi, morajo vlagatelji ostati previdni, saj  je država v preteklosti že večkrat neuspešno prodajala državne deleže v družbah in izkazovala tudi negativen odnos do tujih kupcev, kot npr. pri prodaji Mercatorja. In glede na to, da se je nekaterim državnim podjetjem v zadnjem obdobju poslovanje poslabšalo, bodo za prodajo ostala samo tista z razmeroma zdravo bilanco, stabilnim denarnim tokom in ki izplačujejo dobre dividende.



Dolžniški trgi - pester september na dolžniških trgih





mag. Rene Redžič,
upravljavec naložb


ECB je v začetku septembra predstavila ukrepe, ki jih bo izvajala na sekundarnem finančnem trgu. Tako bo ECB kupovala obveznice zadolženih držav z ročnostjo od enega do treh let, brez omejitev vrednosti nakupa, pri čemer sta predpogoja uresničevanje danih reformnih in varčevalnih zavez držav ter to, da se države v primeru pomoči najprej obrnejo na stalni mehanizem za stabilnost evra (ESM). Nadalje se je sredi septembra odvilo dvodnevno zasedanje Odbora za odprti trg (FOMC), kjer so predstavniki ameriškega FED-a sprejeli nov ukrep ekspanzivne monetarne politike, poznan kot kvantitativno sproščanje QE3, tokrat v obliki odkupa hipotekarnih obveznic različnih ročnosti. Na mesečni ravni bo FED za tovrstne nakupe namenil 40 milijard dolarjev, ukrep pa bo časovno vezan na predvideno izboljšanje razmer na trgu dela v ZDA nekje do sredine leta 2015.

Finančni trgi so pozitivno sprejeli tovrstne ukrepe obeh centralnih bank, zahtevane donosnosti državnih in podjetniških obveznic pa so se pričele dodatno zniževati. Negotovost na finančnih trgih kljub najavam ukrepov centralnih bank ostaja, še zlasti v evroobmočju, kjer so trgi v pričakovanju odločitve španske oblasti o morebitnem sprejemu mednarodne pomoči. Čeprav se je vlada premiera Rajoya distancirala od omenjene ideje, ekonomske razmere v državi napotujejo na sprejetje pomoči. Javni dolg Španije naj bi po napovedih v letu 2013 dosegel 90,5 % BDP, proračunski primanjkljaj pa 7,4 % BDP. Nadalje velja omeniti pred kratkim objavljene rezultate stresnega testa španskih bank, ki je pokazal, da bi španske banke za dokapitalizacijo potrebovale 59 milijard evrov. V nasprotju z omenjenim testom pri bonitetni agenciji Moody`s menijo, da bi kapitalske potrebe španskih bank lahko dosegle 105 milijard evrov, kar je skoraj dvakrat toliko, kot je pokazal test. Bonitetni oceni Španije tako grozi dodatno znižanje, ki bi njen dolg potisnilo v območje špekulativnega razreda.

Mesec september je prinesel nekaj veselja tudi vlagateljem v slovenske dolžniške vrednostne papirje, saj se je zahtevana donosnost na 10-letno slovensko državno obveznico z avgustovskega vrha pri 7,7 % spustila pod psihološko mejo 7 % in trenutno znaša 6,4 %. Finančni trgi so tako deloma nagradili prizadevanja slovenske vlade za sprejetje strukturnih reform. Vprašanje je le, če se vlada tovrstnih reform ni lotila nekoliko prepozno, saj se makroekonomsko okolje v Sloveniji še dodatno poslabšuje. V primeru, da Slovenija ne bo zaprosila za mednarodno pomoč, bo dober pokazatelj trenutnega stanja v državi nameravana decembrska izdaja 10-letne državne obveznice, s katero se namerava država zadolžiti za dodatne 1,5 milijarde ameriških dolarjev, oziroma 1,2 milijarde evrov.