Borzni trendi - september 2014 | SAVA INFOND

Razviti trgi - Slabi donosi majhnih, dinamičnih podjetij




Damjan Kovačič,
upravljavec - analitik


Na borznih trgih so letos vlagatelje zelo razočarale naložbe v dinamične delnice podjetij z majhno tržno kapitalizacijo pod dvema milijardama dolarjev. Po izjemnem lanskem letu, ko je indeks Russell 2000 zrasel za skoraj 39 %, se dinamična majhna podjetja letos komaj držijo nad gladino. V primerjavi 12-mesečnih donosov zaostajajo za velikimi družbami že za več kot 10 odstotnih točk, kar je po podatkih Morgan Stanleya ena največjih razlik v donosih po letu 1975. Če k temu prištejemo veliko nervozo na trgih visoko tveganih podjetniških obveznic, ki pogosto povlečejo za seboj delniške trge, nas v oktobru ne sme presenetiti morebitni do desetodstotni ciklični popravek tečajev delnic.

Na zasedanju Odbora za odprti trg ameriške centralne banke ni prišlo do pomembnejših vsebinskih premikov v zvezi s ključnim vprašanjem, kdaj bo prišlo do prvega dviga temeljne obrestne mere. Finančni trgi trenutno pričakujejo prvi dvig obrestih mer morda že pred prihodnjim poletjem, po najnovejših projekcijah pa naj bi se kratkoročne obrestne mere do konca leta 2015 dvignile na 1,0 %, konec leta 2016 pa naj bi znašale med 2,0 in 2,5 %.

Število novo prodanih stanovanj je v ZDA avgusta poskočilo za kar 18 % na 504 tisoč na letni ravni, kar je največ po maju 2008, vendar pa obstaja zelo velika verjetnost, da je šlo za izredni statistični odmik, kajti drugi kazalniki še ne potrjujejo tako močnega pozitivnega preobrata na nepremičninskih trgih.

Tako v ZDA kot v Evropi opažamo rahel zastoj v storitvenem sektorju, kjer sta pripadajoča indeksa PMI padla iz 59,5 na 58,0 v ZDA in iz 53,1 na 52,4 v Evropi. Največje svetovno gospodarstvo je septembra ustvarilo 248 tisoč novih delovnih mest, medtem ko se je uradna stopnja brezposelnosti prvič po letu 2008 spustila pod 6 %, in sicer naj bi padla na 5,9 %. 

Sicer pa se je v 18 državah evroobmočja avgusta nekoliko nepričakovano okrepila prodaja na drobno, ki je bila za 1,2 % višja kot mesec poprej, od začetka leta pa je zrasla za pol odstotka. Prodaja na drobno brez hrane in goriva je bila na letni ravni višja za 3,6 %, kar je več kot solidno, sploh če upoštevamo, da se je prodaja hrane in goriva dejansko znižala za 0,2 %.

Na valutnih trgih se je ameriški dolar okrepil na 1,25 EUR, tako imenovani dolarjev indeks, ki primerja dolar s košarico šestih svetovnih valut, je letos pridobil že 8 %, od dna sredi leta 2011 pa skoraj 18 %. 

Delniški indeksi razvitih svetovnih trgov so letos do začetka oktobra, preračunano v evrih, povprečno pridobili okoli 9 % vrednosti: S&P 500 (+16,5 %), Dow Jones (+12,3 %), tehnološki Nasdaq (+17,5 %), evropski Stoxx Europe 600 (+4,9 %), nemški DAX (-0,8 %), japonski Nikkei (+4,0 %) in indeks razvitih trgov MSCI EAFE (+5,4 %).


Trgi v razvoju – Pozornost je usmerjena v Brazilijo




mag. Jure Dubravica,
direktor sektorja upravljanja naložb


September je bil negativen za delnice družb iz t.i. razvijajočih se trgov, ki so v povprečju izgubile 3,8 %  vrednosti (ta in vsi naslednji premiki vrednosti v tem članku so izračunani na osnovi podatkov, izraženih v evrih). Pri tem so v negativno smer povlekle predvsem delnice družb iz BRIC regije, ki so v povprečju izgubile 5,6 % vrednosti. Najgloblje so zabredli v Braziliji, kjer je osrednji indeks izgubil 15,7 %. Tečaji so strmo padli dan po objavi predvolilnih anket, ki so zmago pripisovale obstoječi predsednici Dilmi Rousseff. Brazilske volitve so bile isti dan, ko smo v Sloveniji izbirali župane, in ker nihče izmed kandidatov za predsednico Brazilije ni presegel 50 % praga, bosta tokrat tudi pri njih dva kroga volitev. Dilma Rousseff je dobila 42 % glasov, Marina Silva, ki je veljala za najresnejšo protikandidatko le 21 % in presenečenje tokratnih volitev Alecio Neves 34 %. Trgi so to sprejeli z navdušenjem, saj še vedno ostaja upanje za spremembe v drugem krogu, ki bo 26. oktobra. Prednosti ima sicer obstoječa predsednica, ki jo po analizah podpirajo pretežno revnejši sloji. Njenega protikandidata, ki ima podporo kapitalskih trgov, pa bolj izobraženi z nekoliko višjimi prejemki. Pred nami je napeta tritedenska borba za glasove izpadle protikandidatke Marine Silva, ki se bo neposredno zrcalila na borznem parketu.

Mesec je zaznamovalo tudi nadaljevanje spora v Ukrajini med Rusijo in zahodnimi državami, kar pa ni povzročalo dodatnih borznih pretresov. Osrednji borzni indeks ruskih delnic je v mesecu dni izgubil le 1,7 %. Nekoliko nepričakovano je prišlo do protestov v Hong Kongu, ki so družbam, ki tam kotirajo, v mesecu dni v povprečju odnesli 3,7 % vrednosti. Svetla izjema preteklega meseca je bila ponovno Indija, kjer so tečaji v povprečju zrasli za 0,7 %. Optimizem, ki je državo zajel po volitvah v prvi polovici leta, je še vedno prisoten. Poleg tega se kažejo tudi pozitivni rezultati ukrepov indijske centralne banke, ki ji je uspelo nekoliko zmanjšati podivjano rast cen iz preteklega leta. 


Slovenija - Napoved gospodarske rasti in nadaljevanja privatizacije




Uroš Selič,
upravljavec - analitik


Podobno kot pred dvema tednoma Evropska banka za obnovo in razvoj, sta pričakovano dvignila napoved gospodarske rasti tudi Urad za makroekonomske analize in razvoj in Banka Slovenije. Urad je v jesenski napovedi popravil obete gospodarske rasti na 2 %, potem ko so še spomladi napovedovali komaj 0,5 % realno rast, medtem ko je Banka Slovenije nekoliko bolj zadržana in za letos po novem napoveduje 1,6 % gospodarsko rast. Blagovna menjava in izvozniki na srečo še naprej vlečejo voz slovenskega gospodarstva, saj je bil izvoz  v obdobju med januarjem in julijem za 5,3 % višji kot lani, medtem ko se je uvoz povečal za samo odstotek.

Borzni indeks SBITOP je prejšnji mesec porasel za 2, 3 %. K rasti je najbolj pripomogla novica s strani premiera Miro Cerarja, ki je na Reutersovem investicijskem vrhu za vzhodno Evropo v Ljubljani potrdil nadaljevanje prodajnega postopka podjetij iz privatizacijskega seznama, kar se je še najbolj poznalo na tečaju Telekoma Slovenije, ki je na mesečni ravni pridobil 9 %. Veliko pozornost so vlagatelji namenili tudi  delnici Pivovarne Laško, ki se je ob izjemno visokem mesečnem prometu 6,7 milijona EUR, podražila za več kot 20 %. Tečaj delnice je tako dosegel 22 EUR, kar pomeni, da je v letošnjem letu delnica pridobila neverjetnih 440 % vrednosti. Takšen premik tečaja je povezan z napovedano dokapitalizacijo družbe in izvedbo mednarodnega procesa iskanja ustreznega vlagatelja za pridobitev pomembnega deleža v lastništvu, kar bi ob idealni izvedbi privedlo tudi do prevzema družbe. 

Kot kaže, so tudi politiki uvideli, da jim za zniževanje javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke BDP v prihodnjem letu ne preostane drugega, kot da nadaljujejo s procesom privatizacije in da pri tujih vlagateljih ne izgubimo ugleda, ki smo si ga v preteklosti že tolikokrat zapravili.


Dolžniški trgi – V ospredju tokrat ECB




mag. Rene Redžič,
upravljavec naložb


Po septembrskem zasedanju ECB, ko je centralna banka nekoliko presenetljivo znižala vse tri pomembnejše obrestne mere, so po oktobrskem zasedanju ECB obrestne mere po pričakovanjih ostale nespremenjene. Ključna obrestna mera tako znaša 0,05 %, obrestna mera ECB za dana premostitvena posojila bankam 0,30 %, obrestna mera za prejete depozite bank pa se nahaja v negativnem območju pri -0,20 %. Predsednik ECB Mario Draghi je na predstavitvi za javnost tokrat več pozornosti namenil odkupom vrednostnih papirjev, zavarovanih s premoženjem (v ang. ABS - Asset Backed Securities), in kritnih obveznic (v ang. Covered Bonds). ECB namerava kritne obveznice centralnih in poslovnih bank začeti kupovati v drugi polovici oktobra, ABS-e pa v zadnjem letošnjem četrtletju. Za doseganje cilja cenovne stabilnosti in zasledovanja inflacije pri 2 % letno namerava ECB bilančno vsoto v naslednjih dveh letih povečati do 1.000 milijard evrov.

ECB se pri doseganju zastavljenih ciljev močno zanaša na učinkovitost že uvedenih operacij ciljnega dolgoročnega refinanciranja (TLTRO), ki pa se vsaj zaenkrat niso izkazale kot učinkovit ukrep. Evropske banke so si tako na prvi operaciji TLTRO v mesecu septembru izposodile le 82,6 milijarde evrov, kar je bilo krepko pod pričakovanji tujih analitikov pri 150 milijardah evrov. Glavni razlog za majhno zanimanje bank so najverjetneje precej strogi stresni testi evropskih bank, katerih rezultati bodo vidni v mesecu oktobru, tako da so banke trenutno še nekoliko zadržane pri širjenju svojih bilanc. Če so banke res nepripravljene posojati denar gospodarstvu, se bo pokazalo na naslednji operaciji TLTRO v mesecu decembru.

Glede na rezultate operacije TLTRO ter gibanje stopnje inflacije v evroobmočju, ki se še naprej nevarno znižuje, so se ponovno okrepila pričakovanja, da se bo ECB v prihodnje po vzoru ameriškega FED posluževala nekonvencionalnih ukrepov monetarne politike v obliki kvantitativnega sproščanja. Takšna pričakovanja se trenutno odražajo v nadaljnjem zniževanju zahtevane donosnosti evropskih državnih obveznic. Indeks državnih obveznic iBoxx € Sovereigns je tako od začetka leta porasel že za dobrih 10 %.