Borzni trendi - april 2015 | SAVA INFOND

Razviti trgi: Ni še veliko znakov 'medvedjega trga'




Damjan Kovačič
upravljavec - analitik


Po izjemnem začetku leta vlagatelje vse bolj skrbi, da bi se na delniških in obvezniških trgih lahko začeli pojavljati premoženjski baloni. To potrjuje aprilska raziskava med vodilnimi globalnimi upravljavci investicijskih skladov, ki jo izvaja družba Merrill Lynch.

Na splošno je med institucionalnimi investitorji v seštevku 25 % takih, ki pravijo, da so delnice trenutno predrage in precenjene. Za primerjavo navedimo, da je bilo pred dvema mesecema takšnih samo 8 %, najvišja izmerjena vrednost vseh časov pa je bila plus 45 % in sega v leto 1999.

Istočasno je kar 84 % profesionalnih upravljavcev skladov prepričanih, da so obveznice najbolj nevarno precenjen naložbeni razred, kar pa je najvišja izmerjena vrednost v zgodovini mesečnih raziskav. Če k temu prištejemo, da je imelo pred razprodajo 80 % vseh izdanih evrskih obveznic letno donosnost pod 1 %, ne preseneča, da je prišlo v zadnjih tednih do manjšega poka na obvezniških trgih.

Delnice na razvitih trgih so seveda bistveno manj pregrete, z okoli 5 do 6-odstotnim pričakovanim presežnim donosom v primerjavi z obveznicami. Kakšni so ti pričakovani presežni donosi delnic ali pribitki na kapitalsko tveganje, če jih primerjamo z zadnjima dvema večletnima vrhoma v letih 2000 in 2007? Na vrhu marca 2000 je recimo znašal pričakovani presežni donos delnic samo 1 %, oktobra 2007 pa okoli 3 % (vir: Citi Researh). Marca 2000 je na nevarnost delniškega balona z rdečo lučjo opozarjalo na kar 14,5 od 15 znanilcev krize, oktobra 2007 na primer 11,5, danes pa je v nevarnem območju 3,5 od 15 najbolj pogostih kritičnih znanilcev medvedjega trga.

Te dni praznuje 85-letni Warren Buffett, eden najbogatejših zemljanov, zlato obletnico na čelu družbe Berkshire Hathaway. Odkar je Buffett leta 1965 prevzel upravljanje družbe, je delnica Berkshire Hathaway dosegla neverjetni, 21,6-odstotni povprečni letni donos, medtem ko je indeks S&P 500 v tem času dosegel »samo« 10-odstotni povprečni celotni donos. Drugače povedano, če bi pred petdesetimi leti vložili 1.000 USD v ameriška podjetja iz indeksa S&P 500, bi imeli danes na računu 112 tisoč USD, če pa bi zaupali svoje prihranke Warrenu Buffettu, bi imeli na računu privarčevanih kar 18 milijonov USD. Legendarni Buffett je spisal verjetno največjo investicijsko zgodbo vseh časov, njegov finančno-industrijski konglomerat Berkshire Hathaway pa je danes peta največja delniška družba na svetu s tržno kapitalizacijo okoli 350 mrd USD, prihodki v višini 200 mrd USD, na leto pa ustvari približno 20 mrd USD čistega dobička.

Delniški indeksi razvitih svetovnih trgov so do konca aprila, preračunano v evre, povprečno pridobili okoli 12 odstotkov vrednosti: S&P 500 (+9,3 %), Dow Jones (+8,0 %), tehnološki Nasdaq (+12,6 %), evropski Stoxx Europe 600 (+16,1 %), nemški DAX (+16,8 %), japonski Nikkei (+21,1 %) in indeks razvitih trgov MSCI World (+12,0 %).


Trgi v razvoju: Kitajska znova v ospredju




Uroš Vek
upravljavec naložb


V aprilu je bila po dolgem času donosnost delniških trgov držav v razvoju, merjeno v evrih z indeksom MSCI EMERGING MARKETS, višja od donosnosti razvitih držav, merjeno z indeksom MSCI WORLD. Države v razvoju so v aprilu beležile donos v višini slabe tri odstotke, medtem ko so razviti trgi padli za dobra dva odstotka. Znotraj držav v razvoju je izstopala regija BRIC, predvsem Kitajska in Rusija z več kot desetodstotno mesečno rastjo delniških trgov.

Kitajska je objavila rast BDP-ja v prvem četrtletju, ki je bila nižja od napovedi, in sicer na 7 % na letni ravni. Ne glede na ta podatek so v aprilu kitajske delnice beležile najvišjo rast v 2015. Razloge gre iskati na eni strani v ukrepih monetarne oblasti, ki je tehtnico politike prevesila v ekspanzivno. Na drugi strani so kitajski vlagatelji od začetka leta močno povečali nakup delnice na kredit, t.i. »margin lending«. Umirjanje strasti v ukrajinsko-ruskem sporu ter odboj cene nafte na čez 60 USD na sodček ter posledično rast vrednosti rublja so pozitivno vplivali na gibanje ruskih delnic.

Proizvodna aktivnost držav v razvoju je v aprilu oslabela. Indeks nabavnih managerjev, ki ga izračunava Capital Economics, je padel na 49,4 (50,1 v marcu). Največ so k padcu prispevale države iz regije BRIC, kjer je Rusija edina izstopala z rastjo indeksa. Ključen razlog za padec proizvodne aktivnosti je bilo padanje domače potrošnje. Države, ki so pozitivno izstopale, so bile Poljska, Češka in Mehika.

PMI po državah



Vir: Capital Economics 2015

V kolikor usmerimo pozornost na celotno regijo držav v razvoju ugotovimo, da bistvenega premika ni bilo. Vrednotenja celotne regije še vedno zaostajajo za razvitimi trgi, saj se diskont, merjen z multiplikatorjem knjigovodske vrednosti, giblje okrog 30 %.


Slovenija: Več pozitivnih signalov




Uroš Selič
upravljavec - analitik


Industrijska proizvodnja v Sloveniji se je februarja v mesečni primerjavi znižala za 0,2 %, glede na lanski februar pa je bila višja za 5,8 %. Gledano po dejavnostih je bila proizvodnja v predelovalnih dejavnostih februarja medletno višja za 7,1 %, v rudarstvu je upadla za 6,7 %, pri oskrbi z električno energijo in plinom pa je bila nižja za 0,7 %. Vrednost izvoza se je februarja v medletni primerjavi povečala za 5 % na 1,87 mrd EUR, v prvih dveh mesecih pa je bil izvoz s 3,66 mrd EUR medletno višji za 1,9 %.

Pretekli mesec je za vlagatelje, ki investirajo v slovenska podjetja, prispel dobrodošel signal. Kar tri slovenska podjetja, katerih delnice kotirajo na Ljubljanski borzi, so, kaže, korak bliže novim kupcem.

V začetku meseca je Deutsche Bahn Group podpisal predhodni dogovor o nakupu 59 % deleža s konzorcijem prodajalcev podjetja Alpetour. Posel še ni sklenjen, se je pa Deutsche Bahn s sporazumom zavezal tudi k ponudbi za prevzem Alpetoruja po ceni 55 EUR za delnico, če bodo dobili soglasje pristojnih varuhov konkurence ter soglasje nemškega Zveznega ministrstva za promet.

Prav tako je prodajni konzorcij Pivovarne Laško, ki je imel v lasti skupaj 51,11 % delnic pivovarne sporočil, da je bil dosežen dogovor o prodaji omenjenega deleža nizozemski družbi Heineken, ki je tretji največji svetovni pivovar, obvladuje pa 8 % svetovnega tržnega deleža na trgu piva. Prodajna cena znaša 223,6 mio EUR oz. 25,56 EUR po delnici.

Ob koncu meseca pa je konzorcij prodajalcev družbe Žito obvestil javnost, da so sklenili prodajno pogodbo o prodaji nekaj več kot 50-odstotnega deleža, ki so ga imeli v lasti. Neuradno se je že dalj časa govorilo, da je končni kupec Podravka, kar se je izkazalo kot pravilno. Za delnico Žita so ponudili najvišjo ceno 180,10 EUR.

Seveda so se novice poznale pri tečajih delnic, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Indeks najpomembnejših podjetij SBITOP se je na mesečnem nivoju povzpel za 2,44 odstotka, najbolj pa je zrasla cena delnice Pivovarne Laško s skokom več kot 18 odstotkov. Višjo rast indeksa je preprečila delnica Telekom Slovenije, ki je na mesečni ravni izgubila 15 odstotkov, zaradi vse bolj vprašljive prodaje večinskega deleža, za katerega se poteguje zgolj eden ponudnik.


Dolžniški trgi: Od 'Grexit' do 'Grimbo'




mag. Rene Redžič
upravljavec naložb


ECB na aprilskem zasedanju ni posegala na področje obrestnih mer. Ključna obrestna mera tako ostaja nespremenjena pri 0,05 %, obrestna mera za dana premostitvena posojila bankam znaša 0,3 %, obrestna mera za prejete depozite bank pa se nahaja v negativnem območju pri -0,20 %. Na konferenci po zasedanju je predsednik ECB Mario Draghi omenil, da razširjen program kvantitativnega sproščanja (ang. Expanded Asset Purchase Program - EAPP) poteka nemoteno in ima pozitivne učinke na evropsko gospodarstvo.

V povezavi s programom EAPP, ki so ga v začetku marca začele izvajati ECB in državne centralne banke, je Banka Slovenije sporočila, da je od začetka programa do konca aprila 2015 odkupila za 428 milijonov evrov obveznic. Banka Slovenije lahko mesečno od bank in drugih finančnih institucij odkupi do 294 milijonov evrov obveznic. Marca je tako odkupila za 209 milijonov evrov obveznic, aprila pa za 219 milijonov evrov. V centralni banki menijo, da bodo imeli ukrepi kvantitativnega sproščanja na Slovenijo predvsem posreden vpliv, in sicer preko izvoznega sektorja zaradi nižje vrednosti evra in direktnega stimulativnega vpliva odkupa obveznic na gospodarsko aktivnost večjih trgovinskih partneric Slovenije v območju evra.

V ZDA so makroekonomski podatki prvega četrtletja razočarali. Stopnja gospodarske rasti na četrtletni primerjavi se je znižala, stopnja brezposelnosti pa je ostala na podobnih ravneh kot v prejšnjem četrtletju. Po mnenju odbora ameriškega FED je nižja gospodarska rast v prvem četrtletju delno odraz prehodnih dejavnikov (mrzla zima, stavka pristaniških delavcev). Posledično pričakujejo višjo gospodarsko rast v drugem četrtletju, ki bo podprta z rastjo osebne potrošnje. Večjega optimizma v izjavah odbora ni bilo zaznati, zato se pričakovani dvig obrestnih mer s strani ameriškega FED odmika v jesen.

V zadnjih tednih je mogoče zaznati povečano nihajnost na dolžniških trgih. K temu je gotovo pripomogla tudi Grčija. Ko je Grčija Mednarodni denarni sklad (MDS) prosila za odlog plačila 2,5 milijarde evrov vrednega obroka dolga in so na MDS to zavrnili, je v Evropi vnovič zadišalo po grškem bankrotu. Ob tem sta bonitetni agenciji S&P in kasneje tudi Moody`s dodatno znižali bonitetno oceno grškega dolga ter grške zaveze označili kot nevzdržne. Grčija mora pospešiti tehnične pogovore o obljubljenih reformah, da dobi naslednjih 7,2 milijarde evrov pomoči od držav z območja evra. Brez tega ne bo mogla poplačati prej omenjenega obroka MDS, kasneje pa tudi v poletju zapadlega obroka pri ECB. Evropski finančni ministri sicer ostajajo prepričani, da izhod Grčije iz evroobmočja (t.i. 'Grexit') ni mogoč, se pa povečuje prepričanje, da bo Grčija v prihodnjih mesecih ob nezmožnosti dogovora z upniki bankrotirala. Prvo srečanje evroskupine 24. aprila v Rigi ni prineslo nobenega napredka, kot kaže bo o usodi Grčije odločalo srečanje evropskih finančnih ministrov 11. maja.

Medtem pa je v finančnem svetu zaokrožil nov izraz »grimbo« (ang. Greek limbo), ki nakazuje na daljše stanje negotovosti v državi, tuji analitiki pa podajajo dva možna scenarija za Grčijo.
Po prvem scenariju Grčija in njene upnice dosežejo dogovor, ampak šele po uvedbi kapitalskih kontrol (gre za omejitve za gospodinjstva in podjetja pri razpolaganju z denarjem na njihovih bančnih računih). Takšna rigorozna omejitev bi gotovo prinesla dodaten zbodljaj za obe strani, grško in evropsko, da končata pogajanja.
Po drugem scenariju Grčija ne bi dobila nove pomoči in bi morala bankrotirati, morala bi uvesti kapitalske kontrole, začela bi izdajati zadolžnice, ampak bi se še vedno oklepala evra kot plačilnega sredstva. Sčasoma bi zaostrene likvidnostne razmere ter kapitalske kontrole pomembno povečale pritisk na grško vlado, zaradi česar bi bile verjetne nove predčasne volitve. Nova vlada bi dobila mandat za nov dogovor s članicami območja evra ali pa bi to bila pot do novega potencialnega 'Grexita', vendar pa bi v vsakem primeru Grčija daljše obdobje ostala v negotovem položaju. V prihodnjih dneh in tednih bo grška drama očitno dobila svoj epilog.