Borzni trendi - junij 2014 | SAVA INFOND

Razviti trgi – Prvo polletje preseglo zgodovinska povprečja

Damjan Kovačič,
upravljavec - analitik

Donosi globalnih delniških trgov so v prvi polovici leta ponovno presegli zgodovinska povprečja. Od leta 1928 je namreč ameriški indeks S&P 500 v prvih šestih mesecih v povprečno zrasel za 3,7 %, letos pa je že četrto leto zapored pridobil več kot pet odstotkov.

Če analiziramo višino delniških donosov glede na osnovne značilnosti izdajateljev ugotovimo, da so se v prvem polletju še posebej dobro obnesle naložbe v srednje velike delniške družbe in družbe, ki izplačujejo nadpovprečno visoke dividende, po drugi strani pa so razočarala »špekulativna podjetja« z nizko tržno kapitalizacijo. Med sektorji so se povzpela na zmagovalni oder podjetja iz panog javne oskrbe, energetike in zdravstva, ki se lahko pohvalijo s preko 10-odstotno rastjo tečajev delnic.

Od velike finančne krize in začetka sekularnega bikovskega trenda rasti v letu 2009 so ameriške in evropske delnice zabeležile izgubo v drugi polovici leta samo leta 2011, ko je visela na nitki usoda evra.

Delniški indeksi razvitih svetovnih trgov so v prvi polovici leta, preračunano v evrih, pridobili skoraj 5 % vrednosti: S&P 500 (+6,8 %), Dow Jones (+2,2 %), tehnološki Nasdaq (+6,3 %), evropski Stoxx Europe 600 (+4,9 %), nemški DAX (+4,6 %), japonski Nikkei (-4,7 %) in indeks razvitih trgov MSCI EAFE (+4,2 %).
 

Trgi v razvoju - Trgi v razvoju so se prebudili

mag. Jure Dubravica,
direktor sektorja upravljanja naložb

Za nami je prva polovica leta, ki je pozitivna v skoraj vseh segmentih, ki ga ponujajo kapitalski trgi.  Celo trgi v razvoju so se prebudili in v drugem kvartalu v povprečju presegli rast delnic iz razvitih trgov za 1,5 %.

Delnice družb iz BRIC regije so od začetka leta pridobile v povprečju 3,7 %, izraženo v EUR. Prednjači Indija, ki je s 24,6 % rastjo v EUR absolutni zmagovalec četverice. Volilni izid in s tem povezana  visoka pričakovanja so pognala tečaje na nove rekordne vrednosti. V drugi polovici leta bo zanimivo tudi v Braziliji, kjer se prav tako pripravljajo državne volitve, ki bi utegnile marsikaj spremeniti. Rusija se je zapletla v ukrajinsko krizo, česar borzni trgi niso spregledali. Pa niti ne pretirano kaznovali, saj so tečaji delnic danes v povprečju nekje na vrednostih iz začetka leta. Zastoj v rasti je tudi v Hong Kongu, kjer so tečaji, podobno kot v Rusiji, nekje na vrednostih iz začetka leta. Razpoloženje okrog Kitajske niha, vendar kaže, da imajo oblasti orodje, s katerim lahko preprečijo t.i. »trdi pristanek«, poleg tega se gospodarska rast postopoma že znižuje.

Delnice družb iz preostalih držav v razvoju so pridobile v povprečju 7,0 %, izraženo v EUR, in tako presegle 5,7 % v EUR, kolikor so naredili razviti trgi od začetka leta. Delno zato, ker so se nekoliko pomirili strahovi glede posledic ameriškega »tapering-a« in kitajskega »trdega pristanka«, delno gre tudi za nizka vrednotenja v primerjavi z delnicami družb iz razvitih trgov in upanje na okrevanje izvoza na račun višje gospodarske rasti razvitih držav. Primerjamo lahko kazalnik tečaj/knjigovodska vrednost (P/B) - za trge v razvoju znaša v povprečju 1,6, na razvitih trgih pa 2,2. Podobno je s kazalnikom tečaj/dobiček, ki na trgih v razvoju znaša »le« 13,5, na razvitih trgih pa 18,8. Kljub rasti tečajev so delnice družb iz t.i. držav v razvoju v povprečju cenejše od delnic na razvitih trgih.
 

Slovenija – Ali se ponavlja leto 2008

Aleš Šoba, CFA
upravljavec - analitik

Ko smo že mislili, da se bo Slovenija končno uspela izviti iz prijema skorumpiranega »nacionalnega interesa« in bodo podjetja v državni lasti končno dobila prave lastnike je (ne)pričakovano vlada Alenke Bratušek ponovila že videno in z sklepom vlade o zamrznitvi privatizacije nakazala, da je še kako možno, da do prodaj vseeno ne bo prišlo.

Upajmo, da temu ne bo tako, saj še kako boli odločitev iz leta 2008, ko so ustavili prodajo Telekoma Slovenije, čeprav je bila ponujena cena 405 EUR na delnico. Danes se ponudbe gibljejo med 140 in 160 EUR. In če drži novica, da so se zasebni naložbeni skladi umaknili iz postopka prodaje Telekoma, potem se lahko kaj hitro zgodi, da tudi 160 EUR na delnico ostane le pobožna želja.
Predvolilna kampanja in nabiranje zadnjih glasov pred volitvami 13. julija sta ustavila drugače močno rast na slovenski borzi, ki je v letošnjem letu med najbolj donosnimi trgi na svetu. Tako je slovenski borzni indeks SBITOP do 4. julija bil višji 21,76 %, v zadnjem letu pa so slovenske delnice pridobile 30 odstotkov. Vzrok preporodu najdemo v nizkih vrednotenjih podjetij, nižjih zahtevanih donosih slovenskih državnih obveznic in obljubljeni privatizaciji, posebej Telekoma Slovenije. In če ne bi bilo predčasnih volitev, bi se rajanje na borzi nadaljevalo.

Na koncu ostaja upanje, da bo, ko bo predvolilne histerije konec in se bo nova vlada morala spopasti z realnim svetom, prevladal razum in se bo nadaljevalo s prodajo podjetij v državni lasti, kar pomeni, da morebitni poletni padci predstavljajo priložnost za vlagatelje, ki so zamudili močno okrevanje slovenskega delniškega trga.
 

Dolžniški trgi - Ugodne razmere za zadolževanje izkoriščajo tudi slovenske družbe

 

mag. Rene Redžič,
upravljavec naložb

FED je na svojem junijskem zasedanju po pričakovanjih najavil novo znižanje obsega izrednih stimulacijskih ukrepov v obliki nakupov hipotekarnih in državnih obveznic, in sicer za 10 milijard dolarjev. Z novim znižanjem znašajo nakupi 35 milijard dolarjev na mesečni ravni. Ob tem je FED znižal gospodarske obete ZDA za letošnje leto, ko naj bi se BDP s prvotno predvidenih 2,5- do 3 % okrepil za 2,1- do 2,3 %. Inflacijska pričakovanja ostajajo nespremenjena med 1,5- in 1,7 %, na okrog 6 % pa so s predhodnih 6,2 % izboljšali oceno stopnje brezposelnosti ob koncu leta 2014 (trenutno 6,1 %). Predsednica FED-a Janet Yellen je ob tem zavrnila možnost hitre rasti inflacije ter poudarila, da bo ključna obrestna mera ostala nizka še nekaj časa po izteku programa kvantitativnega sproščanja.

Prav tako se je na rednem mesečnem zasedanju sestal svet ECB, kjer pa velikih potez, kakršnim smo bili priča na junijskem zasedanju, ko so znižali vse tri ključne obrestne mere ter predstavili še nekatere dodatne nekonvencionalne ukrepe, s katerimi želijo spodbuditi kreditno aktivnost bank in preprečiti padec evro-območja v deflacijsko območje, tokrat ni bilo. Investitorji so tako prejeli predvsem dodatne podrobnosti v zvezi s ciljno usmerjenimi operacijami dolgoročnega refinanciranja (TLTRO) ter potrditev, da lahko do konca leta s strani ECB pričakujemo  program nakupa vrednostnih papirjev, zavarovanih s premoženjem (ang. »Asset-Backed Securities«).

V okolju zgodovinsko nizkih zahtevanih donosov državnih in podjetniških obveznic je slovenski Petrol na mednarodnem trgu izdal petletne obveznice v skupni emisiji 265 milijonov evrov s kuponsko stopnjo 3,25 %. Ob tem je povpraševanje po omenjeni obveznici za nekajkrat preseglo ponudbo. Leta 2009 se je družba zadolžila na trgu z izdajo obveznice enake ročnosti, pri tem pa je kuponska stopnja znašala 7,57 %. Prav tako se je po štirih letih na kapitalske trge vrnila NLB, ki je na mednarodnem trgu izdala triletne navadne obveznice v višini 300 milijonov evrov s kuponsko stopnjo 2,875 %. Možnost tovrstnega zadolževanja še v letošnjem letu proučujejo tudi v družbi Gorenje.