Delniški balon in zakaj ga (še) ni | SAVA INFOND

V zadnjih tednih se v slovenskih finančnih medijih pojavljajo veliki rdeči baloni in alarmantna opozorila, da cene delnic niso podprte z ekonomskimi temelji in da bi ob obratu na borzah cene delnic lahko padle tudi za 40 do 50 %.

Kako drage so v resnici svetovne delnice in kolikšna je nevarnost, da so se že napihnili delniški baloni, sem analiziral pred tedni, ko sem omenjal kontrolni seznam 15 kritičnih znanilcev pregrevanja trga. Naj ponovim, da na tem seznamu danes utripajo rdeče ali rumeno samo 3,5 od 15 tipičnih znakov močno napihnjenega balona, medtem ko je bilo na vrhu marca 2000 teh znakov 14,5, na zadnjem vrhu oktobra 2007 pa 11,5. Tudi Cliff Asness iz družbe AQR Capital Management spada med tiste, ki jih moti pretirana lahkotnost uporabe termina »balon« na kapitalskih trgih. Ker je praktično nemogoče objektivno definirati tržne balone, bi moralo biti to poimenovanje rezervirano za tiste ekstremne cene delnic, obveznic, surovin ali nepremičnin, ki jih ne moremo upravičiti z nobenim verjetnim prihodnjim scenarijem.

Številni analitiki uporabljajo kot glavni dokaz pregrevanja trgov znameniti ciklično prilagojeni Shillerjev kazalnik P/E10, ki je definiran kot razmerje med vrednostjo indeksa S&P 500 in desetletnim povprečjem dobičkov. Če primerjamo dolgoletno zgodovinsko povprečje P/E10, ki znaša 17, s trenutno vrednostjo okoli 27, pridemo do ugotovitve, da so ameriške delnice precenjene za okoli 40 % in da so borzna vrednotenja med šestimi odstotki najdražjih v zgodovini (vir: Advisor Perspectives).

Težava tovrstnega pristopa je, da je zgodovinska primerjava močno popačena zaradi sprememb mednarodnih računovodskih standardov (MSRP) v letu 2001, kar je privedlo k množičnim izgubam in odpisom vrednosti sredstev podjetij v času zadnje finančne krize (gre za rač. standarda FAS 142 in 144, ki se nanašata na slabitve dobrega imena in neopredmetenih osnovnih sredstev). Sedanje vrednosti Shillerjevega P/E10 so zato precej višje, kot bi bile, če bi še veljali stari računovodski standardi. Po starih standardih bi leta 2008 čisti dobički podjetij iz indeksa S&P 500 padli z 90 na »samo« 50 dolarjev, medtem ko so po novih strmoglavili z 90 pod 10 dolarjev. Če izračunamo trenutni P/E10 po starih standardih, je njegova vrednost okoli 22, kar pomeni, da bi se ameriške delnice že v primeru zmernega, okoli 20-odstotnega padca, dotaknile zgodovinskih povprečij.

Ray Dalio, eden najbolj cenjenih in uspešnih globalnih upravljavcev, verjame, da so delniški trgi v umirjeni, zreli fazi bikovske rasti tečajev. Dalio pravi, da cene delnic (še) ne rastejo tako vrtoglavo hitro kot v preteklih balonih, vrednotenja so še vedno v normalnih območjih, finančni vzvod in kreditiranje nista glavna motorja rasti trgov, podjetja (še) ne pretiravajo z odkupi lastnih delnic pa tudi razpoloženje investitorjev še zdaleč ni tako evforično, kot je bilo v območjih preteklih balonov.