Dogajanja na dolžniških trgih | SAVA INFOND

Mesec avgust ne bo ostal v dobrem spominu vlagateljem v slovenske dolžniške vrednostne papirje. Bonitetna agencija Moody`s je namreč znižala oceno dolgoročnega zadolževanja Republike Slovenije za 3 stopnje, z dotedanjih A2 na Baa2, kot glavne razloge pa so pri agenciji izpostavili potrebo po rekapitalizaciji bančnega sistema, slabo stanje v gospodarstvu ter zviševanje zahtevane donosnosti na državnih obveznicah na sekundarnem finančnem trgu. Moody`s je spremenjeni bonitetni oceni pripel še negativen izgled, torej obstaja možnost dodatnega znižanja bonitetne ocene v prihodnosti.

Finančni trgi so se na ponovno znižanje bonitetne ocene Slovenije odzvali zelo burno. Zahtevana donosnost na 10-letno slovensko državno obveznico je tako sredi avgusta porasla na 7,7 %, trenutno pa se nahaja slabo desetinko pod psihološko mejo 7 %, kjer so bile Grčija, Irska, Portugalska, Ciper ter kot zadnja tudi Španija primorane zaprositi za finančno pomoč. Vlagatelji vse bolj pozorno spremljajo tudi Italijo. Stroški 10-letnega zadolževanja v Italiji so v začetku avgusta ponovno presegli 6 % ter se približali rekordu pri 6,57 %, ki je bil dosežen konec julija letos. Podobno so stroški financiranja močno porasli tudi v Španiji, kjer je povprečen donos na 10-letno državno obveznico v avgustu ponovno presegel 7 %. 

Ob zaostritvi dolžniške krize v zadnjih mesecih je postajalo jasno, da bo morala ECB spet poseči na trg državnega dolga. Svet ECB je tako avgusta napovedal možnost vnovične intervencije, v začetku septembra pa predstavil ukrepe, ki jih bo ECB izvajala na sekundarnem finančnem trgu. Tako bo ECB kupovala obveznice zadolženih držav z ročnostjo od enega do treh let, brez omejitev vrednosti nakupa, pri čemer sta predpogoja uresničevanje danih reformnih in varčevalnih zavez držav ter to, da se države v primeru pomoči najprej obrnejo na stalni mehanizem za stabilnost evra (ESM). V pričakovanju tovrstnih ukrepov so se zahtevane donosnosti državnih obveznic perifernih držav v mesecu septembru pričele zniževati. Zahtevana donosnost na 10-letno italijansko obveznico trenutno znaša 5,08 %, primerljive španske obveznice pa 5,67 %.

V segmentu podjetniških obveznic je bilo mogoče zaslediti povečano povpraševanje po obveznicah tako naložbenega kot tudi špekulativnega razreda podjetij iz držav z visokimi bonitetnimi ocenami (Nemčija, Nizozemska, Velika Britanija, Francija, Avstrija, Finska). Pozitiven moment je mogoče zaznati tudi na primarnem trgu. Nove izdaje podjetniških obveznic se namreč prodajo izjemno hitro, povpraševanje vlagateljev po obveznicah pa običajno nekajkrat presega ponudbo. Tako je denimo vrednost izdaj podjetniških obveznic na svetovni ravni v mesecu avgustu dosegla 237,6 mrd $ ter s tem za nekaj milijard presegla dosedanji rekord, dosežen avgusta leta 2010. Stopnja neplačil obveznosti iz naslova kuponov ostaja na zgodovinsko nizkih ravneh in obrestno breme za podjetja, ki tovrstne obveznice izdajajo, se znižuje. To predstavlja pozitiven signal, ki krepi zaupanje vlagateljev na dolžniških trgih.

Pred nami bo še zanimiv september. Nemško zvezno ustavno sodišče bo 12. septembra odločalo o zakonitosti sodelovanja Nemčije pri mehanizmu za stabilnost evra. Nemški parlament je sicer pogodbo o fiskalnem paktu ter spremljajočo pogodbo o ustanovitvi ESM potrdil že konec junija, vendar pa pogodbi zaradi postopka pred ustavnim sodiščem še nista stopili v veljavo. Nadalje se bo 12. in 13. septembra odvilo dvodnevno zasedanje Odbora za odprti trg (FOMC), kjer bodo predstavniki ameriškega FED-a odločali tudi o morebitnih intervencijah na sekundarnem finančnem trgu. S strani FED se pričakuje, da bo sprejela nov ukrep ekspanzivne monetarne politike, poznan kot kvantitativno sproščanje (ang. »quantitative easing«), tokrat v obliki odkupa hipotekarnih obveznic, s katerim bi lahko pomembno znižala raven brezposelnosti ter pospešila gospodarsko rast v ZDA.