Primer dveh vlagateljev
Poglejmo primer dveh vlagateljev. Oba nalagata 1.000 EUR letno v ameriške delnice (merjeno z indeksom S&P 500), oba od leta 1993 naprej. Prvi vlagatelj je discipliniran in vloži 1.000 EUR vsako leto 31. decembra. Drugi vlagatelj skuša svojih 1.000 EUR vložiti v »pravem« trenutku, ampak ima to smolo, da vsakič naloži sredstva po najvišjem tečaju tistega leta.
Graf: Disciplina in čas sta najpomembnejša

Vir: Lastni izračun
Očitno je, da bo disciplinirani vlagatelj imel več privarčevanih sredstev kot nedisciplinirani, ampak kolikšna je razlika? Odgovor je presenetljiv. Po dvajsetih letih bi imel disciplinirani vlagatelj 49.954,96 EUR, kar pomeni, da je dosegal 7,9 % povprečni letni donos. Nedisciplinirani vlagatelj pa ima 47.301,64 EUR, kar pomeni 7,4 % povprečen letni donos. Razlika je minimalna in to kljub temu, da je nedisciplinirani vlagatelj investiral v najbolj nepravem trenutku posameznega leta.
Kako je to mogoče?
Čeprav je nedisciplinirani vlagatelj ob vsakem vložku najprej izgubil denar, se je držal načrta, da je vsako leto vložil novih 1.000 EUR in ob padcih v paniki ni prodajal. Tako pridemo do zaključka, da je mnogo bolj pomembno, kako dolgo varčujemo, kot da izbiramo, kdaj bi bil najboljši trenutek za vstop na delniški trg.
Za vlagatelje, ki imajo dolg naložbeni horizont, in so danes pred dilemo, ali je sedaj pravi trenutek za nakup delniških skladov, je odgovor na dlani. Čakanje na pravi trenutek je slaba strategija, disciplinirano postopno varčevanje je najboljši način za dosego dolgoročnih finančnih ciljev.