Dolžniška kriza evroobmočja | SAVA INFOND

Mednarodni denarni sklad (MDS) je pred kratkim objavil ugotovitve pregleda španskega finančnega sektorja. Pregled je zajemal tudi teste stresa za banke, ob predpostavki poslabšanja gospodarskih razmer. Po oceni MDS je jedro španskega finančnega sektorja dobro upravljano, vendar pa so v sistemu pomembne šibke točke. Odpornost posamičnih bank na poslabšane gospodarske razmere se namreč izrazito razlikuje, večinoma zaradi različnih poslovnih modelov oziroma razlik v kakovosti vodenja ter filozofiji upravljanja tveganj v bankah. Da je temu tako, se je pokazalo na primeru četrte največje španske banke Bankie, ki je konec meseca maja zaprosila za državno pomoč v višini 19 milijard evrov.  

Španske oblasti so se lotile reform bančnega sektorja in sprejele ukrepe za reševanje najbolj problematičnih bank. Hkrati je vlada naročila neodvisno vrednotenje bančnih portfeljev, kar bo pomagalo določiti, kakšne so dejanske kapitalske potrebe bank. Koliko sredstev bodo potrebovale banke za izboljšanje kapitalske ustreznosti v tem trenutku še ni znano, je pa s strani španskega finančnega ministrstva tudi uradno prispela prošnja za mednarodno pomoč, ki naj ne bi presegala 100 milijard evrov. S tem se Španija pridružuje državam, ki uživajo finančno podporo Evrope, med katerimi so že Grčija, Irska ter Portugalska.

V kakšni obliki bo Španija prejela mednarodno pomoč se finančni ministri EU še niso dogovorili, je pa gotovo, da MDS na željo Španije s svojimi sredstvi v njej ne bo sodeloval. Odprti sta torej možnosti posojila iz začasnega kriznega sklada EFSF, ali iz stalnega mehanizma za stabilnost evra ESM, ki bo začel delovati v drugi polovici letošnjega leta. Ne glede na to, iz katerega sklada bo denar prišel, ga bo Španija v bančni sistem črpala skozi obstoječi sklad za prestrukturiranje bank (Frob), ki je pod popolnim državnim nadzorom. Torej gre v primeru Španije za finančno pomoč, ki je osredotočena na bančni sektor, ter ne vsebuje strogih varčevalnih zavez, ki so jih pred tem morale sprejeti Grčija, Irska ter Portugalska.

Prav slednje pa lahko v zgoraj omenjenih državah povzroči val negodovanja nad dvojnimi merili, ki veljajo za države članice evroobmočja, ter sproži zahteve po novih pogajanjih o pogojih pomoči. Dolžniški krizi torej ni videti konca, kar se odraža na povečani negotovosti na kapitalskih trgih. Za vlagatelja je zato smotrno, da v svoj naložbeni portfelj vključi tudi obveznice oziroma obvezniški sklad s primerno strukturo naložb.

mag. Rene Redžič
upravljavec naložb