Donosi luksuznih naložb | SAVA INFOND

Po svetu že nekaj časa poteka vroča in polemična razprava o tem, kaj pomeni vse večja dohodkovna neenakost za prihodnji gospodarski razvoj. Prav tako nikogar ne pustijo hladne lestvice najbogatejših posameznikov, ki imajo svojimi poslovnimi odločitvami, zasebno potrošnjo in pričakovanji odločilni vpliv na finančne trge. V Združenih državah je na primer kar 70 % vseh bančnih depozitov, 80 % delnic in 90 % vseh vrednostnih papirjev v lasti desetine najbogatejših gospodinjstev (Wolff 2012).

Letno poročilo The Wealth Report svetovalne družba Knight Frank podrobno analizira gibanje števila najbogatejših posameznikov, njihovo regionalno zastopanost, sestavo premoženja, kakšne so njihove nakupovalne navade, naložbene odločitve in prihodnja pričakovanja. Po njihovi definiciji so najbogatejši posamezniki tisti, ki imajo poleg osrednje rezidenčne nepremičnine še več kot 30 milijonov dolarjev premoženja. Leta 2013 je tri četrtine najbogatejših posameznikov povečalo svoje premoženje, samo štirim odstotkom pa je lani premoženje upadlo. Število najbogatejših posameznikov je lani zraslo za tri odstotke, na rekordnih 167 tisoč, skupaj pa so bili 'težki' že prek 20 tisoč milijard dolarjev.

Letos jih dve tretjini pričakuje, da bo globalno poslovno okolje zelo naklonjeno plemenitenju bogastva - izrazito črnogledi so samo štirje od stotih. Izmed naložbenih razredov so za multimilijonarje letos z naskokom najbolj privlačne delnice, saj jih bo kar 65 % povečalo delež delnic, hkrati pa bodo zmanjšali delež naložb v zlato, surovine in denar. Glede na to, da imajo najbolj premožni posamezniki po različnih raziskavah med 30 in 40 % svojega premoženja v denarju, lahko njihova naložbena usmeritev pomeni močno podporo za nadaljevanje rasti delniških trgov.

Kaj pa naložbe v starine, umetnine in druge luksuzne predmete? Ali prinašajo te alternativne naložbe premožnim elitam poleg strasti, zadovoljstva in estetske funkcije tudi kakšne oprijemljive finančne donose? Knight Frank Luxury Investment indeks (KFLII) zajema podatke o gibanju vrednosti posameznih kategorij zbirateljskih predmetov, kot so umetnine, klasični stari avtomobili, kovanci, kitajska keramika, staro pohištvo, nakit, znamke, ure in vina. Ta luksuzni naložbeni indeks je zasnovan tako, da imajo večjo utež tisti zbirateljski predmeti, ki so bolj priljubljeni in dražji. Kot vidimo na grafikonu, se z izjemo starih, klasičnih avtomobilov nobena kategorija luksuznih predmetov po donosu v zadnjih pet letih niti približno ne more primerjati z donosi globalnih delnic, medtem ko je bila desetletna rast indeksa KFLII v višini 180 % zelo podobna donosom delniških naložb. Kljub temu  je treba opozoriti, da v informativni primerjavi donosov nismo upoštevali vseh stroškov, povezanih s hrambo, zavarovanjem, transportom, varovanjem, vzdrževanjem in prodajo teh izrazito nelikvidnih alternativnih naložb.