ECB na preizkušnji | SAVA INFOND

Po septembrskem zasedanju ECB, ko je centralna banka nekoliko presenetljivo znižala vse tri pomembnejše obrestne mere, so po oktobrskem zasedanju ECB obrestne mere po pričakovanjih ostale nespremenjene. Ključna obrestna mera tako znaša 0,05 %, obrestna mera ECB za dana premostitvena posojila bankam 0,30 %, obrestna mera za prejete depozite bank pa se nahaja v negativnem območju pri -0,20 %. Predsednik ECB Mario Draghi je na predstavitvi za javnost tokrat več pozornosti namenil odkupom vrednostnih papirjev, zavarovanih s premoženjem (v ang. ABS - Asset Backed Securities) in kritnih obveznic (v ang. Covered Bonds). ECB namerava začeti kupovati kritne obveznice centralnih in poslovnih bank v drugi polovici oktobra, ABSe pa v zadnjem letošnjem četrtletju. Za doseganje cilja cenovne stabilnosti in zasledovanja inflacije pri 2 % letno namerava ECB bilančno vsoto v naslednjih dveh letih povečati do 1.000 milijard evrov (od tega bo predvidoma 400 milijard evrov namenjenih za nakupe ABSov, preostalih 600 milijard evrov pa za kritne obveznice). 

ECB se pri doseganju zastavljenih ciljev močno zanaša na učinkovitost že uvedenih operacij ciljnega dolgoročnega refinanciranja (TLTRO) v predvideni višini 400 milijard evrov, ki pa se vsaj zaenkrat niso izkazale kot učinkovit ukrep. Evropske banke so si tako na prvi operaciji TLTRO v mesecu septembru izposodile le 82,6 milijarde evrov, kar je bilo krepko pod pričakovanji tujih analitikov pri 150 milijardah evrov. Razlogov je najbrž več. Eden izmed razlogov za majhno zanimanje bank so najverjetneje izvajajoči se pregledi kakovosti aktive bank v okviru temeljitega pregleda 128 bank v območju evra in z njo povezani obremenitveni testi evropskih bank, katerih rezultati bodo vidni v mesecu oktobru, tako da so banke trenutno še nekoliko zadržane pri širjenju svojih bilanc. Če so banke res nepripravljene posojati denar gospodarstvu, se bo pokazalo na naslednji operaciji TLTRO v mesecu decembru.

Medtem pa je Mednarodni denarni sklad (MDS) v svoji publikaciji World Economic Outlook objavil sveže makroekonomske napovedi za globalno gospodarstvo in za posamezne države. Poleg znižanja globalne gospodarske rasti za 0,1 % na 3,3 %, je bila letošnja rast v območju evra glede na aprilsko napoved znižana za 0,3 % na 0,8 %, za leto 2015 pa za 0,2 % na 1,3 %. Nadalje so pri MDSu v poročilu o svetovni finančni stabilnosti izpostavili evropske banke, njihovo podkapitaliziranost ter šibko kreditno aktivnost, ki ne pripomore k vzdržni rasti evropskega gospodarstva. Pri tem velja omeniti, da pomemben razlog za šibko kreditno aktivnost bank predstavlja povpraševanje, kar priznava tudi ECB, ki od držav članic evroobmočja pričakuje, da bodo s strukturnimi reformami spodbudile podjetniške investicije in trošenje gospodinjstev.

Ob ohlajanju evropskega gospodarstva, kar potrjujejo tudi zadnji objavljeni makroekonomski podatki za Nemčijo, se na drugi strani ECB srečuje še s tveganjem deflacije, saj se je stopnja inflacije v evroobmočju v mesecu septembru na medletni ravni znižala na vsega 0,3 %. Posledično so se ponovno okrepila pričakovanja, da se bo ECB v prihodnje po vzoru ameriškega FEDa posluževala nekonvencionalnih ukrepov monetarne politike v obliki kvantitativnega sproščanja. Takšna pričakovanja se trenutno odražajo v nadaljnjem zniževanju zahtevane donosnosti obveznic, denominiranih v evrih, še zlasti državnih obveznic. Primerjalni indeks državnih obveznic iBoxx € Sovereigns je tako od začetka leta porasel že za dobrih 10 %, rast pa je bila še posebej izrazita v preteklih dveh mesecih.