Ob trenutni tržni situaciji in negativno nabitem ozračju je hlastanje po pozitivnih rezultatih podjetij nekaj povsem običajnega. Kljub temu, da se trgi v takšnih časih odzivajo predvsem na makro podatke, ali v tem primeru, gospodarske in politične floskule v Evropi, se prava vrednost naložb izkaže na dolgi rok.
Španija je na račun visokih stroškov zadolževanja ponovno prodala za več kot 3 mrd € 3- in 6-mesečnih zakladnih menic. Dvoletne državne obveznice so bile deležne največjega premika od izbruha evropske krize v začetku leta 2010, saj je zahtevana donosnost porasla do 6,74%, kar je najvišja raven od leta 1996. 10-letne obveznice so dosegle zahtevano donosnost 7,56%. Ob takšnih zahtevanih donosih se marsikatere dolgoročne rešitve izjalovijo. Po drugi strani lahko danes (25.7.2012) beležimo celo negativne zahtevane stopnje donosa pri nemških, švicarskih, danskih in finskih obveznicah, po katerih je povpraševanje največje.
Španska in Italijanska vlada želita in pričakujeta od Evropske centralne banke (ECB), da posreduje in umiri krizo, ki se je pojavila na obvezniških trgih. Mario Draghi, predsednik ECB je v intervjuju v začetku preteklega tedna dejal, da banka nima »tabujev« v zvezi z reševanjem gospodarstva v evro območju, vendar je poudaril, da mandat banke ni »reševanje finančnih problemov posameznih držav«.
Če pogledamo obdobje enega meseca so evropski indeksi beležili rast. Nemški DAX je v enem mesecu pridobil 4,21%, Francoski CAC 40 +1,76% in FTSE 100 +0,89%. Od začetka leta je od omenjenih indexov rast beležil le DAX, ki je pridobil 8,34% vrednosti.
Do določene mere pozitivizma je doprinesla novica oz. komentar avstrijske finančne ministrice, ki je zatrdila, da dogovori o izstopu Grčije iz EMU še ne potekajo, predstavniki trojke pa v Grčiji še čakajo na točne podatke o napredku na fiskalnem področju. Konec preteklega tedna je svojo odločnost glede evropske gospodarske krize poudaril tudi predsednik ECB – Mario Draghi z izjavo, da je za rešitev evra pripravljen storiti prav vse.
Pravna podlaga
Spletno mesto www.infond.si uporablja piškotke, ki v skladu z 225. člen ZEKom-2 (Zakon o elektronskih komunikacijah; Uradni list št. 130/2022) ne zahtevajo pridobivanja vnaprejšnjega soglasja (privolitve) od uporabnika; in sicer:
- piškotki, ki so potrebni izključno zaradi prenosa sporočila po elektronskem komunikacijskem omrežju in
- piškotki, ki so nujno potrebni za zagotovitev storitve družbe, ki jo naročnik ali uporabnik izrecno zahtevata.
Vrste piškotkov
Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam: