Evropska 'bančna unija' | SAVA INFOND

Zadnji vroči junijski dnevi so postregli z zanimivim razpletom dogodkov tako na športnem kot na evropsko-političnem področju. Na športnem področju mislimo predvsem na polfinale evropskega nogometnega prvenstva med Italijo in Nemčijo, kjer so slavili Italijani, na evropsko-političnem prizorišču pa se navezujemo na »dvoboj« med Mariom Montiem ter Angelo Merkel, kjer je so prevladale pobude Italije in Španije  glede pogleda na kratkoročne rešitve dolžniške krize, ki v zadnjih dneh bremeni prav ti dve državi (nevzdržno visoka raven zahtevanih donosov na 10 letne italijanske in španske obveznice).
Na zadnjem dvodnevnem zasedanju junijskega vrha EU so voditelji članic v Bruslju dosegli načelen dogovor, da bo v prihodnje pod posebej določenimi pogoji mogoče rekapitalizirati banke iz stalnega reševalnega sklada EMS. Voditelji območja evra so v skupni izjavi zapisali, da je potrebno po urgentnem postopku presekati začarani krog med bankami in državami. Tako pridobljena finančna pomoč ne bo izhajala s strani države ter na ta način ne bo dodatno bremenila že tako visokih nacionalnih javnih dolgov posameznih držav. Kot povzetek sprejetih odločitev lahko naznanimo, da so bili na tem zasedanju sprejeti prvi koraki k formiranju 'bančne unije'.

Kaj obsega predlagana 'bančna unija'?
'Bančna unija' obsega naslednje ključne stebre:

• panevropsko jamstveno shemo za bančne depozite (gre za ukrep varnosti depozitov),
• ustanovitev panevropskega sklada za reševanje bank (slednjega bi s svojimi vlaganji financirale banke same) ter
• centralizacijo reguliranja in krepitev nadzora nad vsemi bankami (sistemsko pomembnimi in tudi manjšimi bančnimi institucijami)

Začasna rešitev španskega bančnega sistema
Vrh EU je sprejel tudi odločitev glede dogovora o finančni pomoči za izrazito podkapitalizirane španske banke, ki bodo pomoč črpale najprej iz začasnega reševalnega sklada EFSF, nato iz stalnega reševalnega sklada ESM, ki naj bi se formiral sredi julija. Poglavitnega pomena za finančne trge pa je predvsem dejstvo, da ESM ne bo več pridobil statusa prednostnega upnika, s čimer ne bo imel več prednostne pravice pri poplačilu posojil pred drugimi zasebnimi upniki. Na ta način bo ESM začel prevzemati bistveno večja tveganja, kar bo imelo pozitiven vpliv  na finančne trge.

Učinek sprejetih dogovorov na delovanje finančnih trgov
Dogovor glede sprejetih kratkoročnih ukrepov na temo reševanja španskega bančnega sistema so trgi na zadnji delovni junijski dan nagradili z izrazito rastjo. Evropski delniški borzni indeksi so se okrepili v razponu od 4,30 % do 6,60 %, ameriški borzni indeks S&P 500 pa je pridobil 2,50 % svoje vrednosti. Konkreten dvig vrednosti so beležili tudi surovinski trgi, cena ameriške nafte se je povzpela za kar slabih 9 %. Pozitiven signal so prav tako interpretirali obvezniški trgi, saj so se cene desetletnih italijanskih in španskih obveznic nekoliko povišale, kar je pripomoglo približno k 0,5 odstotne točke nižjim zahtevanim donosom. Slovenski finančni trg ni izkazoval korelacije s tujimi trgi, tako delniški indeks SBITOP kot cene slovenskih dolgoročnih obveznic niso beležile sprememb.
Prav Sloveniji pa bi ob trenutnem položaju bančnega sistema oblikovanje 'bančne unije' kar najbolj koristilo, predvsem zaradi uvedbe panevropske garancijske sheme za bančne vloge.
Ob nadaljevanju sprejemanja bolj kratkoročnih ukrepov za spodbujanje evropske gospodarske rasti, zaposlovanja, krepitve vizije razvoja evrskega območje ter interveniranju posameznih centralnih bank z novimi denarnimi injekcijami lahko pričakujemo, da bomo v bližnji prihodnosti deležni še nekaj pozitivnih signalov, ki jih bodo  finančni trgi nagradili z rastjo bolj tveganih finančnih kategorij.


Marko Tomanič
upravljavec naložb