Po letih popolne dominacije ameriških delnic postajo te dni evropske borze vse bolj priljubljena naložbena destinacija. V najnovejši anketi Merrill Lyncha v seštevku kar 63 % globalnih upravljavcev investicijskih skladov pravi, da bodo v naslednjih 12 mesecih stavili na evropske delnice, zaradi česar bodo še najprej zniževali svojo izpostavljenost do ZDA - ta je že zdaj najnižja po letu 2008.
Po treh mesecih premočrtne rasti tečajev se je evropski delniški indeks Stoxx Europe 600 »zaletel« ob psihološko in tehnično pomembno oviro 400 indeksnih točk, ki jo je naskakoval že v letih 2000 in 2007. Kljub optimističnemu razpoloženju na borzah je videti, da si bodo morali trgi vzeti še nekaj zaleta v obliki korekcije tečajev, preden bodo lahko naskakovali zgodovinsko rekordne vrednosti.
V kateri fazi trenda rasti smo danes na evropskih delniških trgih? Ali niso delnice morebiti že predrage za povprečnega vlagatelja, ki si želi oplemenititi svoje prihranke? Evropski delniški trgi se verjetno nahajajo na začetku zrele faze, v kateri med vlagatelji prevladuje optimizem in delnice običajno niso več poceni. Vendar pa to ne pomeni, da niso privlačna in primerna dolgoročna naložba, posebej, če jih primerjamo z drugimi alternativami.
Kot drugje v Evropi se moramo hočeš nočeš sprijazniti, da živimo v svetu ničelnih obrestnih mer in mizernih donosov netveganih naložb. Evropska centralna banka nas je zavestno potisnila iz cone udobja med dve izbiri: ali se sprijaznimo z desetletjem rekordno nizkih netveganih donosov ali pa sprejmemo tveganja, ki so navzoča na delniških trgih.
Če v tem trenutku parkiramo svoj denar v 10-letne državne obveznice, lahko računamo na samo 1,1% fiksni letni donos. Poglejmo za primerjavo, kakšen donos je dosegel vlagatelj, ki je kupoval evropske delnice na vrhuncu borzne evforije, leta 2000 in 2007. Torej tik pred dvema brutalnima medvedjima trgoma, ko so delnice med leti 2000 in 2004 ter 2007 in 2009 strmoglavile kar za 60 %. »Nesrečni« vlagatelj iz let 2000 in 2007, ki kljub zgodovinskim padcem ni vrgel puške v koruzo, ima danes na računu toliko sredstev kot na začetku. Vendar pa so mu evropske delnice v tem obdobju vsako leto prinesle povprečno okoli 3-odstotni dividendni donos, kolikor je na koncu znašal njegov celotni letni donos. Vsi ostali vlagatelji, ki niso vložili čisto na vrhove, so seveda dosegli ustrezno višje donose.

Trenutno znaša dividendni donos evropskih delnic okoli 3,2 %. Drugače povedano, tudi v primeru negativnega scenarija, če se v prihodnjih desetih letih evropske delnice ne bi premaknile nikamor in podjetja v tem času ne bodo poviševala dividend, bo povprečni letni donos vlagatelja (precej) višji kot pri državnih obveznicah.