Grčija znova na kapitalskih trgih | SAVA INFOND

Grčija se je prvič po prejemu mednarodne finančne pomoči pred štirimi leti vrnila na kapitalske trge. Zakladnica je izdala petletno obveznico ter se pri tem zadolžila za 3 milijarde evrov. Povpraševanje po obveznicah je za skoraj sedemkrat preseglo ponudbo, pri čemer več kot 90 % imetnikov nove obveznice prihaja iz tujine (izven Grčije). Posledično se je znižala zahtevana donosnost, ki bi po predvidevanjih pred izdajo znašala okrog 5,3 %. Vlagatelji so tako dejansko zahtevali 4,95 % donosnost do dospetja ob 4,75 % kuponu.

Grška vlada vrnitev na kapitalske trge predstavlja kot jasen znak, da se globoka finančna kriza v državi končuje. Grčija se je vrnila na trge pod vsaj enakovrednimi oziroma boljšimi pogoji kot pred njo Irska in Portugalska.

Država se je zadnja leta zanašala predvsem na mednarodno finančno pomoč, v zameno za katero je morala sprejeti stroge varčevalne ukrepe, ki vključujejo zmanjševanje izdatkov, reformo trga dela in zviševanje davkov. Grčija je od marca leta 2010 prejela skupaj 240 milijard evrov pomoči, njeno prestrukturiranje dolga pa predstavlja največje tovrstno dejanje v zgodovini. Grčija je za prestrukturiranje dolga potrebovala dve leti, kar je relativno kratka doba, a v skladu z zgodovinskim povprečjem. Analize preteklih prestrukturiranj državnega dolga namreč kažejo na to, da učinki, ki vplivajo na višino premije za tveganje, v roku dveh let od začetka prestrukturiranja postopoma izginejo. Iz spodnje slike je razvidno, da se Grčija od preteklih prestrukturiranj državnega dolga razlikuje predvsem v dveh pogledih. Javni dolg je bil z 177 % BPD ob koncu leta 2013 višji, kot je bil ob začetku prestrukturiranja dolga (okoli 157 % v zadnjem kvartalu leta 2011), nadalje se grško gospodarstvo sooča z negativno gospodarsko rastjo vse od začetka finančne krize leta 2008. 

Grčija v primerjavi s preteklimi prestrukturiranji državnega dolga


Vir: Citi Research

Grški javni dolg se po pričakovanjih v naslednjih letih ne bo bistveno zniževal. Na njegovo znižanje bi lahko pomembno vplivala le visoka gospodarska rast, ki pa je malo verjetna. Evropska komisija je v svoji napovedi previdna in Grčiji za letos napoveduje 0,5 % rast BDP, ter 3,3 % rast BDP v letu 2015. Glede na trenutno makroekonomsko okolje v državi bi bila v prihodnjih letih potrebna vzdržna rast BDP okrog 3 %, da se javni dolg Grčije ne bi dodatno povečeval.

Sicer dobrih 80 % grškega dolga predstavljajo mednarodna posojila in dolžniški vrednostni papirji v lasti ECB. Trenutni program pomoči se izteče leta 2016 in do tega leta zapade tudi glavnina posojil. Pričakovati je, da se bodo v primeru nadaljnjega sodelovanja Grčije z evropsko trojko, pogoji pomoči Grčiji še dodatno omilili v obliki nižje posojilne obrestne mere. Največje tveganje v državi tako še vedno ostaja politično tveganje.