Insajderji na borzah | SAVA INFOND

Kakšni bi bili donosi povprečnih vlagateljev, če bi lahko na delniških trgih posnemali nakupe in prodaje tako imenovanih insajderjev? Kako dober smisel za napovedovanje prihodnosti oziroma »market timing« imajo najbolje obveščeni menedžerji, direktorji in nadzorniki? V mislih imam seveda razvite borzne trge z dolgoletno tradicijo, kjer je trgovanje na osnovi notranjih informacij kaznivo dejanje, aktivnost insajderjev pa natančno regulirana in nadzorovana. Nakupi in prodaje insajderjev so zaradi enakomernega obveščanja vlagateljev ves čas pod drobnogledom regulatornih organov, delničarjev in javnosti.

Legendarni upravljavec Peter Lynch je nekoč dejal, da imajo insajderji veliko razlogov za prodajo delnic, za nakupe pa samo enega: to, da pričakujejo rast. Akademske raziskave potrjujejo, da so cene delnic dejansko veliko bolj občutljive na njihove nakupe kot na prodaje. Če bi v zadnjih štirih letih posnemali nakupe korporativnih insajderjev podjetij iz indeksa Russell 3000, bi, ob upoštevanju transakcijskih stroškov, v tednu dni po nakupu delnic dosegli povprečno 0,36-odstotni presežni donos. Z aktivnim posnemanjem nakupov vodstvenih delavcev bi lahko na letni ravni ustvarili izjemno visoke, okoli 20-odstotne presežne donose (vir: S&P Capital IQ).



Profesor Neyad Seyhun iz Univeze v Michiganu, ki že desetletja podrobno raziskuje obnašanje insajderjev v podjetjih, ugotavlja, da so ameriški menedžerji in insiderji v podjetjih bolj črnogledi kot kadarkoli v zadnjih 25 letih. Člani uprav in nadzornih svetov so namreč v zadnjih tednih prodali šestkrat več delnic svojih podjetij, kot so jih pridobili na trgu - dvakrat več od dolgoletnega povprečja.

V zadnjih letih so bili insajderji tako pesimistični samo še v začetku let 2007 in 2011. Pesimizmu insajderjev leta 2007 je kmalu sledil zgodovinski borzni zlom, leta 2011 pa smo bili priča največjemu popravku borznih tečajev od dna leta 2009. Bolj kot z 2007 je smiselna vzporednica z letom 2011, ko so ameriške delnice od maja do oktobra utrpele okoli 20-odstotno korekcijo tečajev, evropske delnice pa so izgubile skoraj četrtino vrednosti. Takoj za tem so nato razviti delniški trgi v 617 trgovalnih dneh v evrih pridobili več kot polovico vrednosti. Po zgodovinskih statistikah gre za peto najdaljše obdobje nepretrgane rasti delnic brez 10 % korekcije tečajev (rekordni niz med leti 1990 in 1996 je bil skoraj trikrat daljši in je trajal natanko 1767 trgovalnih dni).

Občasni popravki so zdravi

Po več letih skoraj premočrtne rasti delnic so korporativni insajderji postali previdni in so očitno pripravljeni na večjo korekcijo tečajev. Občasni popravki tečajev v okviru bikovskega trenda rasti (10 do 15 %) so naravni in zdravi, saj kot hladna prha umirijo naelektreno ozračje, ki bi sicer lahko privedlo do brezglave evforije in premoženjskih balonov. Vlagatelji, ki stojijo ob strani, dobijo s tem priložnost, da vstopajo na trge po bolj realnih cenah delnic, in si tako učinkovito dvignejo pričakovane donose.