Intervju z Urošem Vekom o 'frontier' trgih | SAVA INFOND

Kje poteka ločnica med 'emerging' in 'frontier' trgi? Na trgu ni konsenza glede uradne definicije frontier trgov. Kako ste vi določili države, ki spadajo v skupino 'frontier' trgov?

U. Vek: Razlika med 'emerging' in 'frontier' trgi je v treh dejavnikih, in sicer v velikosti trga, likvidnosti in razvitosti tako kapitalskih trgov kot samih gospodarstev. Oboji imajo trenutno visoko gospodarsko rast in so ter bodo gonilo razvoja v prihodnjem obdobju. Vendar obstajajo določene razlike. Države, ki spadajo v skupino  'emerging' trgov, kot so npr. države BRIC, predstavljajo večja gospodarstva, promet na borzah je večji – likvidnost je višja, in politično - ekonomsko so preprosto države bolj razvite ter imajo večjo težo na mednarodnem parketu. 

Kot ste sami omenili ni konsenza glede definicije 'frontier' trgov, ker so gospodarstva dinamična in živa. Čez čas bodo verjetno določene države zaradi napredka tudi izpadle iz tega kroga. Na KBM Infondu je odločanje o tem, katero državo uvrstimo v skupino 'frontier' oz. mejnih držav  temeljijo na več vzgibih. Na eni strani smo upoštevali vse države, ki so bile navedene različnih indeksih, ki pokrivajo področje 'frontier' trgov. Na drugi strani pa smo dodali države o katerih menimo, da obstajajo različni ekonomski (gospodarska rast, velikost mednarodne menjave itd.) ter geografsko-družbeni dejavniki (lega, ekonomski sistema), ki utemeljuje njihovo uvrstitev v to skupino. Ključen cilj je bilo dobiti čim širši reprezentativni vzorec držav,  ki bodo v prihodnje imele največji potencial rasti. 
Kako homogene so te države, katere so značilnosti, ki so skupne, in katere so značilnosti, po katerih se države najbolj razlikujejo?U. Vek: Značilnost 'frontier' trgov je, da so v neposredni geografski bližini in koristijo prednosti mednarodne menjave ter rasti držav BRIC in drugih večjih gospodarstev.  Gospodarstva teh držav so manjša in manj razvita, kapitalski trgi imajo slabšo likvidnost. Države se med seboj razlikujejo po naravnih danostih,ki tudi pogojujejo gospodarsko strukturo. Npr. v Južni Ameriki in na Bližnjem Vzhodu se nahajajo velike zaloge surovin, od bakra do nafte. V Aziji je situacija nekoliko drugačna, saj industrija in storitve predstavljajo pomemben delež gospodarske strukture.  Kje vidite potencialne nevarnosti in katere so?

U. Vek: Pri oblikovanju portfelja Infond Kitajska sredstev ne bomo investirali zgolj v določeno državo v okviru 'frontier' trgov. Pozornost bomo usmerili v vse naložbene regije, kot so Latinska Amerika, Azija, Afrika, Bližnji Vzhod in Vzhodna Evropa ter s tem zagotovili večjo razpršenost portfelja. Na drugi strani bomo v okviru teh trgov investirali v večje in likvidne delnice družb, ki hkrati kotirajo na razvitih borzah. Te družbe so namreč podvržene nadzoru in zakonodaji razvitih kapitalskih trgov, a imajo prednost, da poslujejo na 'frontier' trgih.

V katere države bo Infond Kitajska v začetku vložil največji del sredstev?

U. Vek: Raje kot same države bi izpostavil naložbene regije oz. geografska področja vlaganja.  V Latinsko Ameriko in Azijo bomo vložili večji del sredstev, sledile bodo naložbe v Afriko, Bližnji Vzhod ter Vzhodno Evropo. Amerika je zanimiva zaradi rasti srednjega sloja in s tem potrošnje, hkrati je surovinsko bogata. V Aziji je nekoliko več industrije in tehnološkega sektorja, medtem ko v Afriki vlagajo veliko v razvoj infrastrukture in imajo bogate zaloge plemenitih kovin. Bližnji Vzhod ima močan finančni ter naftni sektor, medtem ko je Vzhodna Evropa regija z najvišjim standardom.

Kakšna bo začetna strateška alokacija (med posameznimi naložbenimi razredi – delnicami oz. obveznicami)?

U. Vek: Kar se tiče alokacije med delnicami in obveznicami večje izbire nimamo, ker gre pri Infond Kitajskau za delniški podsklad, ki mora v skladu s prospektom imeti v portfelju vsaj 85% delnic. Tako bo strateška alokacija vsekakor – delnice.

Kar nekaj držav iz skupine v času globalne krize beleži zavidljivo gospodarsko rast. Kje so razlogi za tako uspešno kljubovanje krizi, ki je globalne narave?

U. Vek: Razvoj 'emerging' trgov je s seboj prinesel dvig mednarodne menjave na različnih segmentih gospodarstva. Od agroživilskih izdelkov, surovin do industrijskih proizvodov. Dodatno povpraševanje na svetovnem trgu je neposredno vplivalo na gospodarski preboj 'frontier' držav. 

FRONTIER je odličen komplementarni sklad Infond Trgi v razvoju-u. Kako predlagate vlagateljem, da FRONTIER umestijo v svoj naložbeni portfelj? Kakšen delež portfelja naj bi dolgoročni vlagatelj, ki sprejema povprečno naložbeno tveganje, namenil naložbi na 'frontier' trge?

U. Vek: Sklad Infond Kitajska je primerna naložba za vlagatelje, ki iščejo dolgoročno nadpovprečne donose in so hkrati pripravljeni sprejeti nekoliko večjo volatilnost oz. tveganje. Vlaganje v sklad Infond Kitajska namreč pomeni tudi dodatno regijsko razpršitev naložbenega portfelja vlagatelja in s tem znižanje nihajnosti. Dolgoročni vlagatelj s povprečnim naložbenim tveganjem bi moral imeti v delniškem delu portfelja več kot tretjino naložb iz 'emerging' in 'frontier' trgov.  Osebno bi predlagal, da 15 % delniškega portfelja predstavljajo naložbe frontier trgov. 

Če primerjamo še nekoliko 'emerging' in 'frontier' trge; Kakšna je primerjava med povprečnim kazalnikom P/E ter kakšno je razmerje med pričakovanim donosom in privzetim tveganjem obeh naložbenih področij?

U. Vek: Naraščajoča inflacija in ukrepi zoper njo vplivajo na gospodarsko rast in posledično na tečaje delnic tako 'emerging' kot 'frontier' trgov. Vsekakor lahko rečemo, da delnice v obeh primerih v tem trenutku niso drage. Indeksi držav zgodovinsko gledano izkazujejo podpovprečne nivoje kazalnika P/E (koliko je potrebno plačati za enoto dobička), medtem ko je gospodarska rast nadpovprečna. Razlog za nizko vrednotenje je strah pred nadaljnjo rastjo inflacije. V bližnji prihodnosti predvidevamo, da bo le-ta dosegla vrh. To bi bil pozitiven signal za tečaje delnic 'frontier' trgov. 

Boste tudi sami osebno vložili sredstva v nov sklad?

U. Vek: Vsekakor. Zraven enkratnega vložka si bom naredil tudi varčevalni načrt in izkoristil prednost povprečnih nabavnih cen.