Iščem sklad zase | SAVA INFOND

Donos, ki ga gledate, ste že zamudili, ali bo takšen tudi v prihodnje, pa vam nihče ne more povedati. Prava odločitev je splet treh elementov: koliko, kako dolgo in s kakšnim tveganjem želim nalagati (tveganje je merilo verjetnosti, da se pričakovanja ne uresničijo). 

Kakšni so vaši ciljiNakup hiše, avtomobila, šolanje otrok, varčevanje za pokojnino? Za kratkoročne cilje potrebujete netvegane naložbe, saj si ne želite padca na borzi tik pred unovčitvijo. Za dolgoročne cilje si lahko privoščite višje tveganje ob pričakovanju višjega donosa. 

Koliko sredstev imate na voljoŽelite vložiti večji znesek v enkratnem pologu ali vsak mesec nekaj? Za dolgoročne vlagatelje je večkratno oz. mesečno vlaganje praviloma dober način. Tečaji naložb na borzah dnevno nihajo v pozitivno in negativno smer. S postopnimi vplačili namesto enkratnih lahko vlagatelji dosežejo boljšo povprečno nabavno ceno enote sklada. Ali ste vedeli, da če 10 let vsak mesec nakažete 50 evrov v vzajemni sklad, ki dosega povprečno 6 % letno donosnost, po 8 letih razpolagate z 8.000, po 20 letih pa z dobrimi 22.000 evri? 

Razpršitev naložbeCilj razpršitve naložb je minimirati tveganje ob maksimiranju donosa. Prva razpršitev je po tveganju - torej nekaj denarja v depozitih na banki, nekaj v nizkotveganih skladih, nekaj v visokotveganih. Druga je po regijah oz. panogah. Znotraj gospodarskega cikla se vsi borzni segmenti ne gibljejo enako hitro. Določene regije in panoge rastejo hitreje kot druge. Z menjavo cikla se menjajo tudi »zmagovalci«. Z ustrezno razpršitvijo lahko, ko potrebujete denar, unovčite tisto naložbo, ki je za vas najugodnejša.

Zdaj pa le poglejte še donosŠele zdaj, ko že veste, kakšni skladi so primerni za vaš naložbeni cilj, je čas za pregled donosov. Ne le absoluten donos, tudi kako so se obnesli v primerjavi s svojimi primerjalnimi indeksi. Slednje je lahko veliko boljše merilo uspešnosti, kot visok odstotek v določenem obdobju. Predvsem pa si zapomnite, da je borza živ organizem, ki je neprestano v gibanju navzgor in navzdol. Vsak padec tečajev še ne pomeni borznega zloma. Stopite korak vstran in poglejte cel gozd. Pa kaj, če nekatera drevesa ne rastejo tako hitro kot druga, pomembno je, da cel gozd napreduje.

Objavljeno v prilogi Osebne finance dnevnika Večer, 24.02.2011