Kaj bo odločilo ameriške predsedniške volitve | SAVA INFOND

Po republikanski in demokratski konvenciji se je maratonska dirka za zmago na ameriških predsedniških volitvah prevesila v zaključni sprint. Tudi zadnja objava svežih podatkov iz trga dela ni prinesla olajšanja predsedniku Obami, katerega ponovna izvolitev visi na nitki.

Ameriške predsedniške volitve so politični in medijski spektakel, ki bodo do prvega torka v novembru zasenčile vse ostale svetovne dogodke. Ne glede na velike geopolitične in gospodarske premike v zadnjih dvajsetih letih so danes, tukaj in zdaj, ZDA še vedno nesporni glavni motor svetovnega gospodarstva. Kar je še toliko bolj pomembno v razmerah, ko se pretežni del EU nahaja v recesiji, Kitajska in razvijajoči trgi se vidno ohlajajo, da niti ne govorimo o Japonski in njeni neverjetni sposobnosti, da vedno znova razočara sebe in svet.

Že od začetka kampanje je bilo jasno, da ima zaradi posebnosti volilnega sistema, ki temelji na posredni izbiri predsednika preko elektorskih glasov posameznih zveznih držav, predsednik Obama nekoliko lažjo aritmetično pot do volilne zmage. Predvolilno razmerje moči med predsednikom Obamo in republikanskim tekmecem Romneyem še najbolj spominja na frontalne boje iz prve svetovne vojne, ko nobeni strani nikakor ne uspe narediti odločilnega preboja.

Kar je po drugi strani skregano s temeljno politično in ekonomsko logiko, po kateri bi moral imeti izzivalec Romney zaradi neprepričljivega okrevanja ameriškega gospodarstva več adutov za zmago. Osnovna makroekonomska analiza namreč kaže, da so štirje najpomembnejši gospodarski kazalniki, industrijska proizvodnja, prodaja na drobno, realni prihodki gospodinjstev brez socialnih transferjev in zaposlenost, še vedno v povprečju 3,7 % nižje, kot so bili pred recesijo. Za Američane so še posebej boleče in alarmantne razmere na trgu dela.

Graf: Krivulja okrevanja ameriškega gospodarstva po koncu recesije

vir:Federal Reserve Bank of St.Louis

V prvih 14 mesecih pod Barackom Obamo je izgubilo službo prek pet milijonov Američanov, šele nato se je začela krivulja zaposlovanja počasi vzpenjati, ameriško gospodarstvo pa je na novo ustvarilo štiri milijone delovnih mest. Čisti izkupiček Obamovega mandata je torej pod črto več kot milijon izgubljenih dragocenih delovnih mest in stopnja brezposelnosti prek 8 %. (opomba: Stopnja brezposelnosti bi ob enakem deležu delovno aktivnega prebivalstva kot ob začetka mandata presegla 11 %).

Politični analitiki se zato upravičeno sprašujejo kako to, da republikancem ne uspe resneje ogroziti predsednika Obame. Če ne bo Romney hitro prodrl s kristalno jasnim gospodarskim sporočilom in prepričljivim receptom za izhod iz krize, bo Obama verjetno uspel ohraniti majhno, a pomembno prednost, ki jo ima v ključnih zveznih državah kot so Ohio, Florida in Virginija.

V nasprotju s slabokrvnim trgom dela gredo predsedniku močno na roko delniški trgi, ki so v obdobju njegovega predsednikovanja dosegli nadpovprečne, prek 70 % celotne donose (tehnološki Nasdaq celo 108 %). Zanimivo je, da je 15 - 20 % letne donose delniških trgov v prvih štirih letih uspelo doseči samo štirim predsednikom od leta 1900, med drugimi nazadnje zelo priljubljenemu Billu Clintonu.

Spletne stavnice in zadnje predvolilne raziskave dajejo prednost predsedniku Obami, statistična verjetnost njegove izvolitve pa se je v zadnjem tednu povzpela na 62 %. Kljub temu nas čaka zelo nepredvidljiv in napet razplet kampanje, zato bodo volilni štabi izredno napeto spremljali gibanje delniških trgov in signale s trga dela, ki lahko odločilno vplivajo na razpoloženje neopredeljenih volivcev.